Franja

absolutíst; absolutístičen absolutist

absolutistič|en (-na, -no) absolutistisch

absolutističen absolutista

absolutístičen pridevnik absolutiste, autocratique

absolutístičen (-čna -o) adj. assolutistico, assolutista

absolutístičen -čna -o apsolutističan, -čki

absolu, e [apsɔlü] adjectif neomejen, absoluten; izključen, brezpogojen; popoln; grammaire neodvisen, nevezan; (oseba) avtoritativen, oblasten, absolutističen; masculin absolutist

alcool masculin absolu čisti alkohol
confiance féminin absolue neomejeno zaupanje
majorité féminin absolue absolutna večina
pouvoir masculin absolu absolutna oblast
dans l'absolu brez primerjanja, brez upoštevanja razmer ali okoliščin
on ne peut juger de cela dans l'absolu o tem se ne da soditi brez poznavanja, upoštevanja okoliščin

absolutiste [-tist] adjectif absolutističen, neomejen; masculin absolutist

absolutistisch absolutističen

assolutistico agg. (m pl. -ci) absolutističen:
governo assolutistico absolutistična vlada

assoluto

A) agg.

1. absoluten, neomejen; brezpogojen; absolutističen:
regime assoluto absolutistični režim
verità assoluta absolutna resnica

2. popoln, totalen:
assoluta parità di diritti popolna enakopravnost
necessità assoluta nujna, neodložljiva potreba
risultò il primo assoluto bil je prepričljivo prvi (na športnih tekmovanjih, natečajih ipd.)

3. jezik absoluten:
ablativo assoluto absolutni ablativ

4. mat., fiz. absoluten:
valore assoluto absolutna vrednost
temperatura, densità, umidità assoluta absolutna temperatura, gostota, vlaga

B) m filoz. absolutno, absolutni:
l'Assoluto Bog

самодержавный avtokratičen, absolutističen

ἀν-υπόθετος 2 1. brez podlage. 2. brez pridržka (pogoja), brezpogojen, absolutističen, neomejen ἀρχή.