Franja

absolutist [ǽbsəl(j)u:tist] samostalnik
samovladar(ica)

absolutist moški spol (-a …) der Absolutist

absolutíst; absolutístičen absolutist

absolutíst absolutiste moški spol ; autocrate moški spol

absolutíst (-a) m

1. assolutista (tudi pren.), sovrano assolutista

2. (pristaš absolutizma) assolutista

absolutíst m apsolutist(a)

absolutíst absolutista m

absolutíst -a m., абсолюти́ст -а ч.

абсолюти́ст -а ч., absolutíst -a m.

absolu, e [apsɔlü] adjectif neomejen, absoluten; izključen, brezpogojen; popoln; grammaire neodvisen, nevezan; (oseba) avtoritativen, oblasten, absolutističen; masculin absolutist

alcool masculin absolu čisti alkohol
confiance féminin absolue neomejeno zaupanje
majorité féminin absolue absolutna večina
pouvoir masculin absolu absolutna oblast
dans l'absolu brez primerjanja, brez upoštevanja razmer ali okoliščin
on ne peut juger de cela dans l'absolu o tem se ne da soditi brez poznavanja, upoštevanja okoliščin

absolutiste [-tist] adjectif absolutističen, neomejen; masculin absolutist

apsolùtist(a) m absolutist

assolutista m, f (m pl. -ti)

1. absolutist, pristaš absolutizma

2. pog. absolutist, oblastnež, samovoljnež