Franja

tȉče -eta s, tȉčica ž gl. ptiče, ptičica

attineō (adtineō) -ēre -tinuī -tentum (ad in tenēre)

I. trans.

1. (trdno) držati, zadrž(ev)ati, pridrž(ev)ati: nunc iam cultros adtinet Pl. ima že nož trdno v rokah, nunc eandem (pallam) ante oculos attines Pl. držiš trdno v rokah pred mojimi očmi, testīs vinctos attines Pli., ni proximi prensam dextram vi attinuissent T., Anniam Rufilam attineri publicā custodiā iussit T., attinere armatos viros castris, aliquem carcere T., signatum argentum fisco... attinebatur T., valetudine infensa domi attineri T.; pren.
a) zadrž(ev)ati: oblitus Arruntium, ne in Hispaniam pergeret, decimum iam annum attineri T., iustitio ob amissum Augustum, post discordiis attinmur T.
b) duševno držati, (nase) vezati: ita me vadatum amore vinctumque adtines Pl., me Caesaris oratio unctis unguibus attinet Fr.

2. occ.
a) koga muditi, za nos voditi: ita me attinuit, ita detinuit Pl., comperior Bocchum... simul Romanum et Numidam spe pacis attinuisse S.
b) obdržati, v oblasti imeti: quam attinendi magni dominatus sient Ci. poet., ripam Danubii legionum duae in Pannonia... attinebant T.

— II. intr.

1. do česa držati, do česa razprostirati se: qui in Europa sunt (Scythae), a laevo Thraciae latere... ad Tanaim... attinent Cu.

2. pren. spadati kam, zadevati kaj, nanašati se na kaj, tikati se koga, česa, brigati koga: negotium hoc ad me attinet Pl., scin adeo ad te attinere hanc omnem rem? Ter., incensi studio, quod ad agrum colendum attinet Ci., nunc nihil ad nos de nobis attinet, ante qui fuimus Lucr., tamquam ad rem attineat quidquam H.; pogosten je obrat quod attinet ad aliquid ali ad aliquem kar se koga ali česa tiče, kar kaj ali koga zadeva: aibat... sese velle facere, quod ad hanc rem attinet Ter., qui omnes, quod ad me attinet (za moj delež), vellem vivere Ci., id quod ad me nihil attinet Ci. kar mi ni nič mar, kar je zame nepomembno, quod ad provinciarum administrationem attineret L., quod ad me attinet, ipse hoc bustum ante non videram Cu.; attinet aliquid ali attinet (večinoma z inf. ali z ACI), toda le v zanikanih stavkih ali vprašanjih z nikalnim pomenom = na tem je, kaj (nič ne) zaleže (pomaga), koristno (primerno) je, ima kaj (nima nič) v sebi: ea re non venit, quia nihil attinuit Ci. ep., illi... ea conquisierunt, quae nihil attinebant Corn., quae nihil attinent H., neque enim attinet Q. ne spada sem, neque quemquam attinebat id recusare Ci., si eandem vim habent adversaria quam tabulae, quid attinet codicem instituere? Ci. če imata..., kaj naj koristi napraviti si...? čemu si napraviti...? nihil attinet me plura scribere Ci., qui vir fuerit, me dicere quid attinet? Ci. čemu bi pravil? quid attinuit eum potissimum nuntiare? Ci. čemu je bilo treba...? ali je moral prav on...? nec victoribus mitti attinere puto L., dici plura non attinet Cu.

drobljánec -nca m
1. sitno, maleno dijete, dete
2. tiče, tičica: štorklja pita svoje -e
3. komadić, parčence: drobljanec kruha, slame

affectiōnālis -e (affectiō) ki se tiče občutja (srca, duše), srčen: qualitas Aug.

āgnātīcus 3 (āgnātus) ki se tiče sorodnikov po očetu: ius Cod. I. iz sorodstva po očetu izvirajoče.

agrārius 3 (ager) poljski: via Icti. poljska pot (kot zasebna pot, naspr. via publica), mensor (pri zemljemerskih piscih) zemljemerec, operarius Vulg., parentes Aur. epit. ki živi na kmetih, stationes Amm. (vojaške) poljske straže, tudi samo agrāriae (sc. stationes) -ārum, f: Veg.; ki se tiče državnega zemljišča (ager publicus): lex Ci., L., Icti., tudi samo agrāria (sc. lex) -ae, f: Ci. ep. predlog zakona o razdelitvi državnega zemljišča, triumvir L. triumvir, ki vodi tako razdelitev, facultas Ci. ep. možnost, izvesti tako razdelitev, largitio Ci. ep. obilna porazdelitev državnega zemljišča, seditiones L. upori zaradi razdelitve državnega zemljišča, rem agrariam temptare Ci. truditi se za tako razdelitev, huic toti agrariae rationi adversari Ci. ep. vsemu temu namenu razdelitve državnega zemljišča; subst. agrāriī -orum, m agrarna stranka, pospeševalci zakonov o razdelitvi državnega zemljišča, ker so si obetali, da bodo po teh zakonih dobili kaj zemlje, pristaši razdelitve državnega zemljišča: Ci., L.

alimentārius 3 (alimentum) ki spada k hrani (k živilom), ki se tiče prehranitve: lex Caelius in Ci. ep. predlog zakona o prehranitvi (menda revnih državljanov), res Amm. žitarstvo, pecunia Icti. za preživljanje; subst. alimentārius -iī, m oporočni rejenec = rejenec, ki ima po oporoki pravico do preskrbe: Ulp. (Dig.).

anal, e, aux [anal, no] adjectif, anatomie analen, ki se tiče zadnjika (anusa)

annālis -e (annus)

1. eno leto trajajoč, enoleten, leten: tempus Varr., Icti., solis cursus Varr., sexus Tert.

2. ki se tiče leta (let), leten: lex annalis, leges annales Ci. zakon(i), ki je (so) določal(i) kandidatom za častne službe potrebno starost, liber annalis Q. ali libri annales Verr. ap. Gell., Serv. = subst. annālis -is, m (sc. liber), nav. pl. annālēs -ium, m letnik(i), letopis(i). V njih so kronološko popisovali glavne dogodke leta sprva višji svečeniki, pontifices maximi; zato se imenujejo ti konec vsakega leta objavljeni letopisi annales pontificum maximorum Ci. ali annales pontificum Q., (zaradi njihovega uradnega značaja) tudi annales publici Ci. državni letopisi, najpogosteje pa annales maximi Ci., Verr. ap. Gell., Macr., Serv. véliki letopisi. Ko so Galci l. 389 Rim osvojili in zažgali, je bilo vse to letopisje uničeno. Pozneje so sestavljali take letopise učenjaki, npr. Q. Fabius Pictor (l. 200) in L. Cincius Alimentus (l. 150) v grškem, Cassius Hemina (l. 150), Q. Claudius Quadrigarius (l. ?) in Q. Valerius Antias (l. 60) v lat. jeziku: annales Varr., annales populi Rom. et monumenta vetustatis Ci., erat enim historia nihil aliud nisi annalium confectio Ci., aliquid in annales referre L., annales prisci L., O., annales vetustiores L., annales Fabii Pictoris Plin. = annales Fabii Gell.; annales imenuje tudi Enij svojo epsko pesnitev o rim. zgodovini, od tod annales Ennii Suet. Tako tudi Cornelii Taciti ab excessu divi Augusti annalium libri = „zgodovina“ (njegove historiae pa = „sodobna zgodovina“). Redkeje se rabi sg. annalis -is, m, in to večinoma le o posamezni knjigi kakega letopisa: Atticus... in annali suo scriptum reliquit N., est igitur sic apud illum (Ennium) in nono, ut opinor, annali Ci. (natančneje: de libro Ennii annali sexto Q.), Ennius... propter eos sextum decimum adiecit annalem Plin., posuimus igitur verba ipsa Quadrigarii ex annali eius VI transscripta Gell.; pri poznejših piscih tudi: in duodevicesimo annalium (nam. in duodevicesimo annali) Sen. ph., in tertio annalium (nam. in tertio annali) Gell. Pesn.: annales nostrorum audire laborum V. zgodovino. Kot nom. propr. Annālis -is, m Analij, naziv Vilijevega rodu po ljudskem tribunu Luciju Viliju (L. Villius), ki je prvi sprožil zakon, ki je določal starost, potrebno kandidatom za častne službe: Ci. ap. Q., L.

annārius 3 (annus) ki se tiče leta (let), leten: lex annaria (= lex annalis) Lamp., Arn.; (po P. F. starinska beseda).

annōnārius 3 (annōna) ki se tiče živeža, žiten: Icti., caritas Arn. žitna draginja, lex Asc. zakon o razdelitvi žita med ljudstvo; subst. annōnārius -iī, m prejemalec živeža v provincah: Cod. Th.

assertōrius 3 (assertor) ki se tiče osvoboditve ali obsodbe na suženjstvo: lites Cod. I.

assessōrius (adsessōrius) 3 (as-, adsessor) ki se tiče prisednika, prisedniški: in assessorio (sc. libro) Ulp. (Dig.) v spisu o prisedniških dolžnostih.

Ātella -ae, f (ātra črna) Atela, oskovsko mestece v Kampaniji med Kapovo in Neapljem, pozneje rim. muncipij, potem rim. naselbina: Ci., L. idr. Od tod adj. Ātellānus 3 atelski: municipium Ci. ep.; subst. Ātellānī -ōrum, m Atelčani, preb. Atele: L., Plin.; poseb. fabella Ātellāna ali samo Ātellāna -ae, f atelska burka, atelana, sprva preprosta igra, ki je zasmehovala nerodna dejanja Atelčanov, pozneje, ko je bila že prenesena v Rim in tam udomačena, pa je prikazovala sploh vesele, z grobimi dovtipi zabeljene prizore pravega italskega značaja; v njej so igrali le rim. mladeniči (ne pa tuji igralci): Varr., Ci. ep., L. idr. Od tod

1. adj.
a) Ātellānicus 3 ki se tiče atelskih burk, atelanski: versus Petr., exodium Suet.; subst. Ātellānica -ōrum, n atelanske pesmi: Porph.
b) Ātellānius 3 = Ātellānicus: versus Ci., fabula Gell., ars Macr.; subst. Ātellānia -ae, f (sc. fabula) = Ātellāna: Gell., Macr.

2. subst.
a) Ātellānus -ī, m igralec v atelskih burkah: Val. Max., Q., Suet., Tert.
b) Ātel-lāniola -ae, f (demin. Atellānia) atelska igralka: M. Aurel. ap. Fr.

aural² [ɔ́:rəl] pridevnik (aurally prislov)
emanacijski, aromatičen
medicina ki se tiče božjastnega ali histeričnega napada

aurārius 3 (aurum) ki se zlata tiče, ki k zlatu spada, zlat(én): negotium Pl. nabava zlata (denarja), statera Varr. ap. Non. tehtnica za zlato, metalla Plin., Iust. zlate kovine, fornax Plin. za zlato, pensitatio pozni Icti. nekakšen „trgovinski“ ali „obrtni davek v zlatu“, canon pozni Icti. pravilnik, po katerem se je ta davek plačeval, susceptor pozni Icti. pobiralec tega davka. Od tod subst.

1. aurāria -ae, f
a) (sc. fodīna) zlati rudnik, rudnik zlata, zlatnik, zlatorov: T.
b) nekakšen trgovinski ali obrtni davek v zlatu: Cass., Cod. Th.

avicole [avikɔl] adjectif perutninarski; ki se tiče reje ptic

beneficiārius (benificiārius) 3 (beneficium, benificium)

1. ki se dobrote tiče, ki na dobroti sloni, kar je za dobroto šteti: res Sen. ph.

2. dobroto uživajoč; od tod subst. beneficiāriī -ōrum, m (sc. milites) vojaki oproščenci = vojaki, ki so oproščeni težjih opravil, npr. donašanja vode, priskrbovanja mesa, del na okopih idr.: Plin. iun., Veg., Cod. Th., ex beneficiariis superiorum exercituum C., (Petreius) cum … beneficiariis suis, quos suae custodiae causa habere consuerat, … advolat C.

berührend dotikajoč se; zadevajoč, ki se tiče