Franja

sovod|enj [ó] ženski spol (-nji …) das [Zusammenflußgebiet] Zusammenflussgebiet

sovódenj confluence

sovódenj (-dnji) f geogr.

1. bacino idrografico

2. confluenza

sovódenj -dnji ž sutok, sutoka, sastavci: sovodenj Save in Sore

sovódenj confluencia f

sovôdenj confluence

confluence [kɔ̃flüɑ̃s] féminin stekanje; stok, sotočje, sovodenj

confluence de deux fleuves sotočje dveh rek

cōnfluō -ere -flūxī (—)

1. steči (stekati) se, zli(va)ti se: Lucr., Icti., c. in unum L., Fibrenus rapide dilapsus cito in unum confluit Ci., nisi Lissus in Hebrum confluat O., in Macedonia duo rivi confluunt Plin., qui (portus) … in exitu coniunguntur et confluunt Ci., in ventrem sanguis confluxit Cels. — Od tod subst. pt. pr. cōnfluēns -entis, m stek dveh rek, sovodenj: L. epit., Plin., ad confluentem Mosae et Rheni C.; tudi pl. cōnfluentēs -ium, m: ubi Anienem transiit, ad confluentes collocat castra L., confluentes Padi et Adduae fluminum petere T.; nom. propr. Cōnfluentēs -ium, m Konfluente, (zdaj Koblenz) ob izlivu Mozele v Ren: Suet., Fl., Amm.

2. pren. steči (stekati) se = zb(i)rati se, zgrniti (zgrinjati) se, sesta(ja)ti se, skupaj vreti, skupaj hiteti: Vell., Val. Max., Iust., Eutr., confluxerunt et Athenas et in hanc urbem Ci., ad eius triremem vulgus confluebat N., confluunt legationes Babylonem Cu., multitudo sponte et ultro confluens Suet.; o abstr.: Pl., Varr., Suet., Iust., (Romam), quo undique atrocia aut pudenda confluunt T. se steka vse, kar je …, ut ad nos pleraeque (causae pravde, pravne zadeve) confluant Ci., hinc ad ipsos laus, honos, dignitas confluit Ci. se pri njih steka, huc licet ex toto sollertia confluat orbe O.

3. v sebi stekati se, razlivati se, liti = lijoč prihajati: corpus confluere manifestum est Cael.

Opomba: Star. cj. plpf. cōnflūxet (= cōnflūxisset): Lucr.

sástāvci sástavākā m mn. sotočje, stočje, sovodenj: sastavci dviju rijeka, dvaju potoka; sastavci Bijeloga i Crnoga Drima