Franja

Rimljan moški spol (-a …) der Römer
pismo Rimljanom der Römerbrief

rimlján m vrsta bijelog, belog vina

Rimlján; Rimljánka Roman; Roman woman

Rimlján, -ka Romain, -e moški spol, ženski spol

Rimlján (-a) | -nka (-e) m, f romano (-a)

Rímljanin m, mn. Rimljani Rimljan

Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod

A. adj.

I. Rōmānus 3 =

1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —

II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —

III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —

IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —

V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —

B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.

Roman [róumən]

1. pridevnik
rimski

Roman balance, Roman beam, Roman numeral rimska tehtnica, številka
Roman law rimsko pravo
the Roman pontiff papež
Roman pottery rimska keramika

2. samostalnik
Rimljan, -nka; rimokatoličan, -nka
jezikoslovje latinščina

King (Emperor) of the Romans rimski cesar

román

I. -e n roman

II. -i m Rimljan

III. -ă (-i, -e) adj. rimski

romano¹

A) agg.

1. hist. rimski, starorimski

2. rimski:
fare alla romana gost. plačati vsak zase
il diritto romano rimsko pravo
saluto romano rimski pozdrav (v fašistični Italiji)

3. relig. rimskokatoliški; rimski:
rito romano rimskokatoliški obred

4. tisk
carattere romano rimska črka
numeri romani rimske številke

B) m (f -na)

1. Rimljan, Rimljanka; prebivalec, starega, današnjega Rima:
romano di Roma star Rimljan, Rimljan že vrsto rodov

2. jezik rimsko narečje

Römer¹, der, (-s, -)

1. Rimljan

2. bokal

Rutulī -ōrum in (pesn.) -um, m Rutúlci, Rútuli

1. ljudstvo v starem Laciju; njihovo glavno mesto je bila Ardeja (Ardea): L., Ci., V. — Sg. Rutulus -ī, m Rutúlec: Tros Rutulusve V., Rutulus audax (o Turnu, kralju Rutulov) V. — Kot adj. Rutulus 3 rutúlski, rútulski: rex (= Turnus) V., acies, caedes, sanguis V.

2. pesn. metaf.
a) = Saguntín(c)i, preb. mesta Sagunt kot naselbine mesta Ardeja: Sil.
b) = Rimljani: Sil. — Sg. Rutulus Rimljan: Sil.

togātus 3 (toga)

1. oblečen v togo, odet v togo, ogrnjen s togo (kot znamenje rimskega državljana): ne excusationem is qui quaestioni praeerit Graeculi iudicis, modo palliati, modo togati? Ci., plebs togata Iuv., me cumque fovebit Romanos, rerum dominos gentemque togatam V.

2. occ. oblečen (odet) v togo = mirovno obleko (prim. toga 2.): me uno togato duce et imperatore Ci., cui uni togato senatus supplicationem decrevit Ci.; subst. togati rei publicae praesunt Ci.
a) togāta -ae, f osvobojenka, ljubica, vlačuga, hotnica: quid inter est, in matronā ancillā peccesne togatā? H., togata mater Mart.
b) subst. togātus -ī, m α) odvetnik, patron: pozni Icti., togati vulturii Ap. β) klient: si curet nocte togatus currere Iuv., post te sella, togati ante pedes Iuv.; tako tudi turba togata (= togatorum) Iuv., opera togata (= togatorum) Mart. služba klientov. γ) pl. togātī vsi h kakemu uradu sodeči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: Cod. Th.
c) α) adj. = rímski: Gallia togata Ci., Hirt., Mel. rimska Galija (= tisti del Cisalpinske (Predalpinske, Tostranske) Galije (tostran Pada), ki je postal rimski); fabula togata, nav. subst. togāta -ae, f (sc. fabula) togáta = prava rimska nacionalna komedija (veseloigra), v kateri so nastopajoče osebe nosile togo, snov pa je črpala iz rimskega okolja (naspr. fabulla palliata paliata, ki je snov črpala iz grškega okolja); če je obravnavala tematiko višjih slojev, se je imenovala trabeata (trabeata), če se je nanašala na preprostejše sloje, pa tabernarija (tabernaria): Ci., Vell., Sen. ph., Q., Suet. idr., vel qui praetextas vel qui docuere togatas H. rimske tragedije ali rimske komedije, rimske žaloigre ali rimske veseloigre. β) subst. togātus -ī, m togáš, tógar = rimski državljan, Rimlján: litteratissimus togatorum omnium Ci.

латинянин m Rimljan; (zast.) katoličan

римлянин m Rimljan

barbatus 3 (barba) bradat,

1. o človeku
a) na splošno: quos aut imberbes aut bene barbatos videtis Ci. zelo bradate, z močno brado, dicere licebit Iovem semper barbatum, Apollinem semper imberbem Ci.; pesn. za označitev moške dobe: solet hic barbatos sectari senex Pl., equitare in arundine, si quem delectat barbatum (odraslega) H., Iove nondum barbato Iuv.
b) poseb. bradat Rimljan = Rimljan iz stare dobe (ko si še niso brili brade): aliquis mihi ab inferis excitandus est ex barbatis illis Ci., mos fuit apud antiquos illos et barbatos Ci.
c) barbatus magister bradati učenjak, filozof, ker so le ti nosili dolgo brado: Pers., Iuv., Mart.

2. o živalih: aquila barbata Plin. najbrž brkati ser ali jezerski orel, hirculus barbatus Cat.; pesn. subst. barbātus -ī, m bradač = kozel: Ph.

3. pren. kosmat, volnat: nux Plin.; kocast, cunjast: ne toga barbatos faciat libros Mart.

pulti-phagōnidēs -ae, m (hibrid. iz puls in φαγεῖν) kašojedec, zdrobojedec, žgancejedec, polentojedec, kašar, zdrobar, žganč(k)ar, polentar, šalj. = Rimljan: Carchedonius vocatur haec comoedia † Latine platus patruos Pultiphagonides Pl.

pulti-phagus -ī, m (hibrid. iz puls in φαγεῖν) kašojedec, zdrobojedec, žgancejedec, polentojedec, kašar, zdrobar, žganč(k)ar, polentar, šalj. = Rimljan: non enim haec pultifagus opifex opera fecit barbarus Pl. (prim.: pulte, non pane, longo tempore vixisse Romanos manifestum est Plin.).

quirite m hist. kvirit, stari Rimljan

Aenēās -ae, acc. -am, pesn. -ān, voc. -ā, abl. -ā (Αἰνείας) Enej,

1. slavni Anhizov in Venerin sin, mitični preded Rimljanov, čaščen kot Iuppiter indiges: Ci. idr. Od tod patronim Aeneadēs -ae, m (Αἰνεάδης) Enead, Enejev potomec, v sg. = Enejev sin Askanij: V. ali (po lažnem rodovnem nasledstvu) = Avgust: O. ali = Rimljan (npr. Scipion): Sil.; v pl.: Aeneadae -ārum, m = Enejevi spremljevalci, Enejevo moštvo: V. ali Trojanci: V. ali Rimljani: Lucr., V. (oba z gen. Aeneadûm), O., Arn.; tudi = Enci, preb. mesta Ena (Aenus) ob Hebru: V. (Aen. III, 18). Soobl. Aenīdēs -ae, voc. -ē, m (iz Αἰνεύς = Αἰνείας) Eneid, Enejev sin: V. Adj. Aenēïus 3 Enejev: nutrix V., arma, pietas, virtus O.; Aeneānicus 3 od Eneja izhajajoč, iz Enejevega rodu: gens Ap. ap. Prisc. Subst. Aenēis -idos, -idis, acc. -ida, f Eneida, Vergilijeva epska pesnitev o Eneju: O., Stat., Gell., Prisc. Aenēsī (Aenēsiī) -ōrum, m Enejevi spremljevalci, tovariši: P. F.

2. Sicilec iz Haleza: Ci.

3. Aenēās Silvius -iī, m Enej Silvij, albanski kralj: L., V.