Franja

Rim moški spol (-a) Rom
vsaka stezica popelje te v Rim viele Wege führen nach Rom

Rim Rome ženski spol

Rím (mesto) Rome

Rím ni bil grajen v enem dnevu Rome was not built in a day

Rím (-a) m geogr. Roma:
pren. iti v Rim partorire
PREGOVORI:
Rim ni bil zgrajen v enem dnevu Roma non fu fatta in un giorno
vse ceste peljejo v Rim tutte le strade portano a Roma

Rím m: žena je šla v Rim
žena će se poroditi; zvonovi gredo v Rim
na Veliki petak kada se ne zvoni

Rím Roma f

Rím -a m., Рим -а ч.

Rím -a m Roma

vse poti vodijo v Rim frazem
(pregovor) ▸ minden út Rómába vezet

obód circumference; periphery; rim

obód klobuka brim (of a hat)
klobuk s širokimi obódi broad-brimmed hat
obód kolesa rim (of a wheel)
krogov obód circumference

obróč hoop; (kolut) ring; (na sodu) hoop; (kolesni) band, (platišče) rim

poganjati obróč to drive (ali to trundle) a hoop
nabiti obróč na sod to hoop a cask
namestiti obróč (platišče) to rim

obróbiti to hem; to border; to rim; to edge; to trim; (podplat, obleko) to welt

temno obrobljen darkrimmed
zlato obrobljena očala gold-rimmed spectacles pl
črno obrobljen ZDA black-bordered

oplátiti to provide with felloes; to rim; to veneer, to inlay

zaporedna rima stalna zveza
pesništvo (vrsta rime) ▸ páros rím

zópet adv.

1. di nuovo, nuovamente, ancora; (kot glagolske predpone) ri-, re-, rim-, rin- ➞ znova:
znova, zopet narediti rifare
znova, zopet napisati riscrivere
zopet si tukaj sei di nuovo qui
zopet ti presneti davki! ancora queste benedette tasse!

2. (poudarja nasprotje) invece, poi:
nekateri so bili za, drugi zopet proti alcuni erano a favore, altri invece contro
pridelek ni velik, pa zopet ne majhen il raccolto non è granché ma poi neanche piccolo

3. pren. (poudarja zanikano trditev) poi:
tako hudo pa zopet ni tanto male poi non si sta

akrobatski pridevnik
1. (o gimnastičnih elementih in likih) ▸ akrobatikusPokazala sta jim prevale in podobne začetniške akrobatske prvine. ▸ Mutattak nekik szaltókat és hasonló alapszintű akrobatikus elemeket.
2. (o posebnih trikih v drugih športih) ▸ akrobatikusOb polčasu tekme bo gledalce zabavala akrobatska skupina Žabe. ▸ A mérkőzés félidejében a Békák akrobatacsoport szórakoztatja a nézőket.
Akrobatske prvine so bistvo obeh deskarskih disciplin. ▸ Az akrobatikus elemek mindkét snowboard-szakág lényegét jelentik.
Povezane iztočnice: akrobatski smučar, akrobatski rokenrol, akrobatski rock and roll, akrobatski rock'n'roll, akrobatsko zabijanje, akrobatsko smučanje

3. (o fizični spretnosti) ▸ akrobatikusKozlički veliko spijo, ko pa so naspani, vadijo akrobatske spretnosti po skalovju in med grmovjem. ▸ A kecskegidák sokat alszanak, és amikor kipihenték magukat, akkor a sziklákon és a bokrok között gyakorolják akrobatikus képességeiket.Med vožnjo sva molčala, opazovala sva promet in akrobatske sposobnosti slovenskih voznikov. ▸ Vezetés közben csendben figyeltük a forgalmat és a szlovén sofőrök akrobatikus képességeit.

4. (o akrobatskem letenju) ▸ akrobatikusRim je preletavala akrobatska skupina vojaškega letalstva, ki je priletela iz Furlanije. ▸ Róma felett egy Friuliból érkezett akrobatikus katonai műrepülőcsapat repült át.
Looping je akrobatska figura v letalstvu. ▸ A looping az akrobatikus repülés egy figurája.
Povezane iztočnice: akrobatski pilot, akrobatsko letalo, akrobatski letalec, akrobatsko letenje

etruščansko prislov
(v etruščanskem jeziku) ▸ etruszk [etruszk nyelven]
Rim, etruščansko Ruma, naj bi nastal po uničenju Troje v letu 735 pr. n. š., dejansko pa je mesto nastalo leta 575 pr. n. š. iz posameznih etruščanskih naselij. ▸ Róma, etruszk nyelven Ruma, Trója pusztulása után keletkezett, i.e. 735-ben, ténylegesen a város i.e. 575-ben jött létre különálló etruszk településekből.

gospodováti to rule, to dominate, to govern, to be master, to domineer, to hold sway over

Rim je gospodovál celemu svetu the whole world was under the sway of Rome
Britanija, gospoduj morjem! Britannia, rule the waves!
gospodová svojim strastem to rule (ali to govern) one's passions

mest|o¹ [é] srednji spol (-a …) naselbina: die Stadt (glavno Hauptstadt, festivalsko Festspielstadt, industrijsko Industriestadt, kongresno [Kongreßstadt] Kongressstadt, pristaniško Hafenstadt, malo Kleinstadt, milijonsko Millionenstadt, mrtvih Totenstadt, obalno Küstenstadt, pobrateno Partnerstadt, rojstno Vaterstadt, Geburtsstadt, satelitsko Satellitenstadt, Nebenstadt, Trabantenstadt, sejemsko Messestadt, sosednje Nachbarstadt, stari del Altstadt, stolno Domstadt, svetovno Weltstadt, svobodno Freistadt, univerzitetno Universitätsstadt)
Večno mesto (Rim) die Ewige Stadt
mesto in vas Stadt und Land
vse mesto die ganze Stadt
… mesta Stadt- (načrt der Stadtplan, ogled die Stadtrundfahrt, die Stadtbesichtigung, meja die Stadtgrenze, središče die Stadtmitte; ➞ → mestni)
pogled na mesto die Stadtansicht
podoba mesta das Stadtbild
iz mesta aus der Stadt (heraus), stadtauswärts
beg iz mesta die Stadtflucht
po mestu durch die Stadt, in der Stadt (herum)
v mesto stadteinwärts
v bližini mesta stadtnah
znan v vsem mestu stadtbekannt
o tem govori vse mesto das ist Stadtgespräch

oblíti (-líjem) | oblívati (-am) perf., imperf.

1. bagnare, spruzzare; cospargere:
obliti avto bagnare l'automobile
obliti torto s čokolado cospargere la torta di cioccolata, pralinare la torta
Tibera obliva Rim Roma è bagnata dal Tevere

2. pren.
kurja polt, zona ga je oblila gli venne la pelle d'oca
obraz mu je oblil mrzel pot il volto si coprì di sudore freddo; un sudore freddo gli imperlò il volto
oblila ga je rdečica arrossì, si coprì di rossore

3. pren. coprire, colmare di; knjiž. circonfondere:
oblivati koga z uslugami colmare uno di favori
obliti s sramoto svergognare