Franja

rim¹ [rim]

1. samostalnik
rob; obroč, platišče (kolesa); okvir (sita, očal); krajevci, obod (klobuka)
navtika površina vode

golden rim poetično krona

2. prehodni glagol
obrobiti, uokviriti, dati v okvir; namestiti obroč ali platišče

red-rimmed eyes objokane oči

rim² [rim] samostalnik
arhaično, anatomija potrebušnica, trebušna mreža

Rim moški spol (-a) Rom
vsaka stezica popelje te v Rim viele Wege führen nach Rom

Rim Rome ženski spol

Rím (mesto) Rome

Rím ni bil grajen v enem dnevu Rome was not built in a day

Rím (-a) m geogr. Roma:
pren. iti v Rim partorire
PREGOVORI:
Rim ni bil zgrajen v enem dnevu Roma non fu fatta in un giorno
vse ceste peljejo v Rim tutte le strade portano a Roma

Rím m: žena je šla v Rim
žena će se poroditi; zvonovi gredo v Rim
na Veliki petak kada se ne zvoni

Rím Roma f

Rím -a m., Рим -а ч.

Rím -a m Roma

Рим -а ч., Rím -a m.

rim lock [rímlɔk] samostalnik
tehnično pokrita ključavnica

vse poti vodijo v Rim frazem
(pregovor) ▸ minden út Rómába vezet

obód circumference; periphery; rim

obód klobuka brim (of a hat)
klobuk s širokimi obódi broad-brimmed hat
obód kolesa rim (of a wheel)
krogov obód circumference

obróč hoop; (kolut) ring; (na sodu) hoop; (kolesni) band, (platišče) rim

poganjati obróč to drive (ali to trundle) a hoop
nabiti obróč na sod to hoop a cask
namestiti obróč (platišče) to rim

Rom¹ Rim

Rōma f geogr. Rim:
Roma eterna večno mesto
dire, promettere Roma e toma pog. obljubljati zlate gradove
PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Rim ni bil zgrajen v enem dnevu
tutte le strade conducono a Roma preg. vse ceste peljejo v Rim

Roma ženski spol Rim

la Roma antigua stari Rim
(en) hablando del rey (ali ruin) de Roma, luego asoma ne kliči vraga!

Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod

A. adj.

I. Rōmānus 3 =

1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —

II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —

III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —

IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —

V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —

B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.

Rome [róum] samostalnik
Rim

Rome penny Petrov novčič
Rome was not built in a day Rima niso zgradili v enem dnevu
to do in Rome as Romans do figurativno tuliti z volkovi, prilagoditi se okolici