Franja

Platon samostalnik
zgodovina (starogrški filozof) ▸ Platón [ókori görög filozófus]

platón moški spol Mehika skleda; Argentina umivalnik, umivalnica

Platō(n) -ōnis, acc. -ōna, m (Πλάτων) Pláton

1. slavni grški filozof (427—347), Sokratov učenec, ustanovitelj akademske filozofske šole: Ci. idr.; pl. Platones Gell. možje, kot je bil Platon. — Od tod adj. Platōnicus 3 (Πλατωνικός) Plátonov, plátonski: ideae Sen. ph., subtilitas Plin., philosophus Gell. platonik, platonovec; metaf.: homo Ci. mislec kakor Platon (= globok mislec); subst. Platōnicī -ōrum, m platóniki, Plátonovi privrženci, pristaši Plátonove filozofske šole: Ci. idr. Platōnica -ōrum, n Plátonovi nauki, Plátonova (učna) pravila (doktrina): philosophum quendam sibi exposuisse nonnulla Platonica Aug.

2. neki epikurejec iz Sard: Ci. ep.

3. neki Aleksandrov vojskovodja: Cu.

Pláton Plato

Pláton (-a) m filoz. Platone

Pláton hist Platón m

Πλάτων, ωνος, ὁ Sokratov učenec iz Aten (427-347).

Platonova votlina stalna zveza
filozofija (filozofski koncept) ▸ Platón barlanghasonlata

Acadēmus -ī, m (gr. Ἀκάδημος) Akadem, gr. heroj, ki mu je bil posvečen gaj z gimnazijem nedaleč od Aten. Tam so učili Platon in platoniki; od tod: inter silvas Academi quaerere verum H. = ukvarjati se s platonsko filozofijo. Po tem heroju se je imenoval omenjeni gimnazij Acadēmīa (pri poznejših pesn. Acadēmĭa) -ae, f (Ἀκαδήμεια) Akademija: Ci., L.; met. = akademska filozofska šola (stari in novi platoniki): Academia vetus et nova Ci.; pren. Akademija = Ciceronova vila na morski obali blizu Puteolov: Plin., tudi gimnazij na Ciceronovem podeželskem posestvu v Tuskulu: Ci. — Od tod adj. Acadēmicus 3 (Ἀκαδημικός) akademski: philosophi Academici Ci. ali Academici philosophi Gell. akademiki, pristaši akademske (platonske) filozofije, Academicae sectae philosophus Lact.; subst. Acadēmicī -ōrum, m (= philosophi Academici) akademiki: Varr. fr., Ci., Sen. ph.; Acadēmica -ōrum, n (tudi Academici quattuor libri) akademika, akademske knjige, delo o stari in novi akademiji, ki ga je napisal Cicero na svojem posestvu pri Puteolih: Ci.

anamneza samostalnik
1. medicina (zdravstvena zgodovina) ▸ anamnézis, kórtörténet, kórelőzményAdolescenti z depresijo v anamnezi so bolj ogroženi za ponavljajočo se depresivno motnjo v odrasli dobi. ▸ A kortörténetükben depresszióval kezelt fiataloknál nagyobb a veszélye a felnőttkori ismétlődő depressziós zavar fellépésének.
Že dobra anamneza lahko brez dodatnih preiskav pripelje do pravilne diagnoze. ▸ A jó anamnézis már további vizsgálatok nélkül is helyes diagnózishoz vezethet.
Povezane iztočnice: družinska anamneza

2. (analiza pretekle dejavnosti) ▸ anamnézis, történet
Celotna medijska anamneza dogajanj pred šestnajstimi leti je bila bolj kot ne uničujoča. ▸ A tizenhat évvel ezelőtti események médiatörténete több, mint pusztító.
Anamneza je jasna: nekaj je narobe z izpušnim sistemom. ▸ Az anamnézis egyértelmű: valami baj van a kipufogórendszerrel.
Izbira športa mora izhajati iz vaše športne anamneze. ▸ A sportolói múltját figyelembevéve kell sportágat választania.

3. filozofija (spominjanje) ▸ anamnézis, anamnészisz
Platon je znan tudi po svoji teoriji anamneze (spomina; obdelano v knjigi Menon), po kateri dobršnega dela znanja ne pridobimo z izkustvom, temveč nam je znano že ob rojstvu; izkustvo nam le prebudi spomin. ▸ Platón híres az anamnézis elmélete szerint, amelyet a Menón című művében dolgoz ki, a tudás nagyrészét nem a tapasztalat révén sajátítjuk el, hanem már születésünkkor ismerjük; a tapasztalat csupán segít a visszaemlékezésben.

Dionȳsius² -iī, m (Διονύσιος) Dionizij, grško moško ime. Poseb.

1. D. superior Ci. ali prior N. Dionizij starejši iz Sirakuz, roj. l. 431; po zmagovitih bojih s Kartažani je postal l. 406 tiran v Sirakuzah; umrl l. 367: L., Val. Max., Iust., Gell.

2. Dionizij mlajši, sin in naslednik 1.; na njegovem dvoru je bival Platon. L. 357 ga je izpodrinil Dion, l. 343 še Timoleont, potem je živel kot izgnanec in reven šolnik v Korintu: N., Val. Max., Iust.

3. D. Hērācleōtēs Dionizij iz Herakleje, Zenonov učenec, najprej stoik, potem epikurejec (v Ciceronovem času): Ci.

4. tebanski glasbenik citrar: N.

5. Cassius D. Kasij Dionizij iz Utike; ok. l. 60—50 je prevajal spis o poljedelstvu Magona iz Kartagine: Varr., Col.

6. D. Magnēs Dionizij iz Magnezije, azianski govornik v Ciceronovem času: Ci.

7. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

8. izobražen Ciceronov suženj: Ci. ep.

9. ime sužnja: H.

10. grški zdravnik: Plin.

ī-dem, ea-dem, i-dem (iz is, ea, id in dem; gl. dē) isti, tisti, prav ta, prav tisti,

1. kot adj.: erat semper idem vultus Socratis Ci., isdem (= iisdem) ineptiis Ci., quam (sphaeram) ab eodem Archimede factam posuerat in templo Virtutis Marcellus idem Ci., eodem die, eādem de causa C., idem animus V. enak; pri pron.: at ego faciam tu idem ut aliter praedices Pl., videamus, quid idem iste dixerit Ci., deinde ego idem confirmo Ci., eadem ista omnia comprimentur Ci., quod idem iste Mithridates initio belli Asiatici docuit Ci., cedo nunc eiusdem illius inimici mei de me eodem … in campo … contionem Ci., Phoebus distat ĭdem (acc.) utrāque terrā O. za isto razdaljo, tum vero ille idem ex Hispania amicus Plin. iun. Pogosto v zvezi z unus = eden in isti: uno eodemque tempore Ci., esse uno eodemque statu Ci., uno eodemque igni V.

2. kot subst.: verum eadem si idem mihi purgas, patiunda sunt Pl., amicus est tamquam alter idem Ci. drugi jaz, at idem non adfuit Ci., nolumus eundem excellere pluribus rebus Ci. eden in isti, cum convenissent iidem, qui solebant Ci., idem velle atque idem nolle, ea demum firma amicitia est S., quos omnīs eadem cupere, eadem odisse, eadem metuere in unum coēgit S.; s partitivnim gen.: idem iuris Ci. isto pravo, ista pravica, tibi idem consilii do Ci. ep., idem audaciae T. prav tolikšna drznost, idem operis Lact., eodem loci Ci., T. na istem mestu.

3. idem, poudarjajoč istovetnost subjekta, se lahko pogosto sloveni s tudi, obenem, hkrati, prav tako: ex quo efficitur, ut quidquid honestum sit, idem sit utile Ci., Crassus eloquens fuit idemque iuris peritus Ci., avunculus meus, vir innocentissimus idemque doctissimus Ci., viros fortes et magnanimos eosdem bonos et simplices esse volumus Ci., et splendida et grandis et eadem in primis faceta … oratio Ci., Asia ista referta et eadem delicata Ci., contulit se ad Pharnabazum, satrapem Ioniae et Lydiae eundemque generum regis et propinquum N., habebat quidam filiam turpissimam idemque pulchrum filium Ph., avunculum suum eundemque generum occidit Iust.; pri pron.: id enim vetat idem ille Plato Ci. prav tako tudi oni Platon, stulti qui īdem miseri sunt Ci.; pri adverzativnih pojmih = pa vendar, navkljub (vzlic) temu, toda: inventi sunt, qui vitam profundere parati essent, īdem gloriae iacturam facere nollent Ci., multi, qui vulnera fortiter acceperunt, iidem dolorem morbi ferre non possunt Ci., formosior horto … saevior eadem Galatea iuvencis O.; idem podvojen = obenem — obenem, obenem — in, in — in: Caninius tuus idem et idem noster Ci. ep., idem maestitiam reprehendit, idem iocum Ci.

4. za navidezno primerjajočim idem stoji et, ac, atque = kakor, kot: si quaeratur, idemne sit pertinacia et perseverantia Ci., haec eodem tempore Caesari mandata referebantur et legati … veniebant C., non idem ipsis expedire et multitudini N., non eadem nobis et illis necessitudo impendet S., virtus eadem in homine ac deo est Ci., idem valere debet ac si pater indicaret Ci., Gallorum eadem atque Belgarum oppugnatio est haec C.; redko ut, quam, quasi: eisdem fere verbis, ut actum disputatumque est Ci., eandem potestatem, quam si lata esset lex Ci., sensu amisso fit idem, quasi natus non esset omnino Ci.; nam. primerjalnih part. tudi relat. zveza: servi … , qui et moribus isdem essent, quibus (= kakor) domini, et … Ci., earum rerum, quas ego gessi, non est eadem fortuna … , quae illorum, qui … Ci., aspicit hunc oculis isdem, quibus nuper viderat secreta Minervae Ci.; neklas. s cum: in eadem mecum Africa geniti L. z menoj = kakor jaz, eodem mecum patre genitus T.; skoraj le pesn. (po grškem zgledu) z dat.: unus Homerus sceptra potitus eadem ut iis sopitu' quietest Lucr., invitum qui servat, idem facit occīdenti H. ravna prav tako kot morilec, eadem nobis iuratus O. isto z nami (= kakor mi); v prozi le enkrat pri Ci. ep.: quod non idem illis censuissemus in enkrat pri Iust.: virgines in eundem ipsis morem … exercebant. — Obl. eādem in eōdem, gl. ti besedi.

Opomba: Nom. pl. masc. tudi īdem in eidem; dat. in abl. pl. tudi īsdem in eisdem; abl. sg. e͡odem V. (Ecl. 8, 81) in e͡adem V. (Aen. 10, 487) beri trizložno; v rokopisih nom. sg. masc. tudi isdem in pogosteje eidem.

Phaedōn -ōnis, m (Φαίδων) Fájdon, Sokratov učenec in Platonov prijatelj; Platon je po njem naslovil enega od svojih dialogov: Ci., Gell., Lact., Tert.

Sibylla -ae, f (Σίβυλλα) Sibíla, Apolonova svečenica in vedeževalka, prerokinja. Platon pozna le eno Sibilo, za časa Varona so jih poznali 10, ki so bivale na raznih krajih. Najbolj je slovela zelo stara kumska (pri kampanijskem mestu Kume živeča) Sibila, ki je baje prerokovala Eneju, preden se je napotil v podzemlje; njej so pripisovali t. i. sibilinske knjige (libri Sibylīni), zbirko prerokb v grških verzih. To zbirko je baje kupil Tarkvinij Ošabni od neke neznane starke za ogromno vsoto. Sibilinske knjige so hranili na Kapitolu v delu Jupitrovega svetišča, in kadar je bila rimska država v hudi stiski, se je po pomoč in nasvet na te knjige obrnila posebna svečeniška združba, sprva duoviri, pozneje decemviri in quindecimviri: VARR. AP. LACT., V., PLIN., GELL., AUG., SERV., ISID. idr., si quid praedictionis causā ex portentis et monstris Sibyllae interpretes haruspicesve monuerunt CI., ne carminibus Sibyllae praedictam ... cladem experiri vellet L., litora Cumarum vivacisque antra Sibyllae O., horrendaeque procul secreta Sibyllae V. – Soobl. Sibulla -ae, f: VAL. MAX., T. – Od tod adj. Sibyllīnus 3 Sibílin, sibílski, sibilínski: sacerdos, vaticinationes CI., fata (izreki) CI. = libri Sibyllini (gl. zgoraj) VARR. AP. LACT., CI., L., AUR., tudi samo libri L., in Sibyllinis (sc. libris) CI., Sibillini versūs H., remedia Sibillina PLIN. povpraševanje sibilinskih knjig, vprašanje sibilinskih knjig za nasvet.

ūber² -eris, abl. sg. nav. -ī, adj., adv. komp. ūberius, superl. ūberrimē (ūber1)

1. rodoviten, plodovit, ploden, plodonosen, obilen, poln, starejše rodovit; najprej o polju: ager L., agri laeti atque uberes Ci., laetae segetes et uberes agri Hier., agro culto nihil potest esse uberius Ci., uberrimum gignendis uvis solum Cu.; pl. subst. n uberrima: Val. Fl. najrodovitnejše pokrajine; pesn.: arbor uberrima pomis O., uberior aetas O. bujnejša; tudi uberrimus annus Ci.; enalaga o plodu: fructus Ci., fruges H., uberius provenit seges C.

2. metaf. obilen, bogat (s čim), poln, obsežen, obširen, znaten; o tekočinah: rivus H., (sc. amnis) uberior solito O., aquae O., guttae Lucr., fletus Sen. tr., uberius flere Ci. točiti obilnejše solze, bolj jokati; z abl.: Sulmo gelidis uberrimus undis O.; z gen.: lactis uberes rivi H.; o drugih konkr. pojmih: regio aeris ac plumbi uberrima Iust., onus Pl. težko, veliko, eques Masurius Sabinus ap. Gell. dobro rejen, debel, uberiores litterae, uberrimae litterae Ci. ep. obsežnejše, zelo obsežno; abstr.: artes Ci., ingenia Ci., Fr., motūs animi Ci., bellum Iust. obilen plen obetajoča, is quaestus, nunc est uberrimus Ter. največ nese, uberrima praemia victoriae Cu., quid uberius quam contra Antonium dicere? Ci. katera snov (tvarina) je obsežnejša (obilnejša), nullus … lucus est uberior quam de officiis Ci. nobena snov ni obsežnejša, haec pleniora atque uberiora Romam ad suos scribebant C. polneje in obširneje, quis uberior in dicendo Platone? Ci. se more ponašati z večjim obiljem besed kot Platon?, haec uberius disputantur Ci. obširneje, v širšem obsegu, C. Gracchus plenior et uberior est (sc. orator) T. (Dial.), locus tractatus uberrime Ci.