Franja

póljsko adv. lingv. polacco, in polacco

poljsko lokostrelstvo stalna zveza
šport (športna disciplina) ▸ terepíjászat

labor ženski spol delo, napor; šivanje, žensko ročno delo; rezljanje; poljsko delo

labor de gancho kvačkanje
casa de labor posestvo na kmetih, kmetija
tierra de labor orna zemlja
hacer labor šivati, vesti (vezem)
labores pl (ženska) ročna dela

redúta ž (fr. redoute)
1. reduta, poljsko zemljano utvrđenje
2. plesno zabavište
3. krabuljni ples, bal pod maskama, maskenbal

šláhta ž (polj. < nj. Geschlecht) šlahta, poljsko malo plemstvo

težáštvo s
1. kmečko, poljsko delo
2. težaštvo, težaško delo

tȅžēnje s obdelovanje zemlje, poljsko delo

vedovēlla f

1. pomanjš. od ➞ vedova vdovica

2. bot. (scabiosa) poljsko grabljišče, garjavo zelišče (Knautia arvensis)

3. zool. vdovica (Callicebus torquatus)

vedovina f

1. pomanjš. od ➞ vedova vdovica

2. bot. (scabiosa) poljsko grabljišče, garjavo zelišče (Knautia arvensis)

yuntería ženski spol hlev za poljsko živino

панство n poljsko plemstvo

страда f težko poljsko delo (o žetvi, košnji); napeto delo

artillerie [artijri] féminin topništvo, artilerija

artillerie antiaérienne, de défense contre avions protiletalsko topništvo
artillerie de campagne, de côte, de montagne, légère, lourde poljsko, obalno, gorsko, lahko, težko topništvo
artillerie à longue portée, àgrande puissance daljnometno, najtežje topništvo
artillerie motorisée, tractée motorizirano topništvo

campagna

1. polje, poljana; dežela; podeželje:
buttarsi alla campagna pren. skriti se (pred pravico)
battere la campagna pren. prečesati teren (v policijskih akcijah); voditi bojne akcije
in campagna na deželi
gente di campagna kmetje, podeželani

2. ekst. sezona:
la campagna delle barbabietole sezona repe

3. voj. operacija, bojni pohod:
le campagne d'Africa operacije v Afriki
artiglieria da campagna poljsko topništvo

4. kampanja, akcija:
campagna elettorale volilna kampanja
campagna pubblicitaria reklamna akcija
campagna acquisti šport najemanje novih igralcev

campagne [kɑ̃panj] féminin dežela, podeželje; odprto, ravno zemljišče, polje; militaire vojni pohod, vojna operacija; figuré ekspedicija; commerce kampanja, boj; sezona

à la campagne na deželi, na kmetih
en rase campagne na odprtem zemljišču; na kraju brez zavetja, na prostem
campagne électorale volilna kampanja, volilni boj
campagne de presse, de propagande časopisna, propagandna kampanja
campagne de publicité, publicitaire reklamna kampanja
artillerie féminin de campagne poljsko topništvo
maison féminin de campagne hiša na deželi
partie féminin de campagne izlet na deželo
travaux masculin pluriel de campagne poljska dela
vie féminin à la campagne življenje na deželi
battre la campagne prehoditi in preiskati vso pokrajino, figuré govoriti nesmisle
entrer en campagne začeti vojni pohod, vojno, figuré lotiti se kakega podjetja
être en campagne biti v teku; truditi se, prizadevati si
emmener quelqu'un à la campagne (familier, figuré) komu kaj natvesti
mettre en campagne spraviti v tek, na noge, začeti akcijo
se mettre en campagne stopiti v akcijo
faire campagne contre quelqu'un nastopiti proti komu
vivre à la campagne živeti na deželi, na kmetih

campale agg. poljski:
battaglia campale voj. bitka na odprtem polju
artiglieria campale voj. poljsko topništvo
giornata campale voj. dan odločilne bitke; pren. naporen dan

campēstre agg. poljski; deželski, podeželski:
fiori campestri poljsko cvetje
guardia campestre poljski čuvaj

Cōnsus -ī (prvotno menda Cōnsus -ūs, prim. Cōnsuālia), m (= conditus: condere, prim. abscōnsus = absconditus) Konz, Skrivni, Tajni, starorimsko (bržkone podzemeljsko, poljsko) božanstvo. Njemu posvečeni praznik se je imenoval Cōnsuālia -ium, n (sc. sacra) konzualije, obhajali so ga dne 21. VIII. in 15. XII. z dirkami s konji in mezgi: Varr., L., O., Aur.; L. (I, 9, 6) ga zato izenačuje s konjskim Neptunom (Neptunus equester). Pozneje so ga, izvajajoč (po ljudski etimologiji) njegovo ime iz conso = consulo imeli za boga dobrih nasvetov: Aug., Serv., Consus consilio, Mars duello, Lares comitio potentes Tert., salutaria et fida consilia nostris suggerit cogitationibus Consus Arn., Consualia ludi dicebantur, quos in honorem Consi faciebant, quem deum consilii putabant P. F.

cvetje samostalnik
1. (rože) ▸ virág, virágokV znak zahvale ji je podarila tudi šopek cvetja. ▸ Hálája jeléül egy virágcsokorral is megajándékozta.

2. (množica cvetov) ▸ virágVonj cvetja v mnogih prebuja hormone sreče. ▸ A virágok illata sok emberben boldogsághormonokat ébreszt.
3. (stanje cvetenja) ▸ virágTu je še res prava zima, doline pa vse že v cvetju. ▸ Itt még valóban igazi tél van, de a völgyek már virágba borultak.

délo work; labour; (zaposlitev) employment, job; (enolično, naporno) grind; (snažilkino) charring, cleaning, ZDA chore; (garanje) drudgery; (težko) toil

duševno délo brainwork, headwork
délo ročno manual work, manual labour
javna déla public works pl
délo od kosa piecework
naloženo délo task
délo zunaj hiše outdoor work
nočno délo night work, pogovorno nights pl
običajno délo ordinary labour
priložnostno délo odd job
obvezno délo compulsory work
kvalificirano délo skilled work
pisarniško délo clerical work
poljsko délo farm work, agricultural labour
prisilno délo forced labour, penal servitude
prostovoljno délo voluntary work
pogodbeno délo contract work
nestrokovno délo unskilled work
ročno, fino délo fancywork
žensko ročno délo needlework
rutinsko, tekoče délo routine work
mučno, dolgočasno délo drudgery, toiling and moiling
površno délo bungled (ali botched) work
brez déla (brezposeln) unemployed, jobless
zmožen za délo able to work
s trdim, težkim délom by working hard
borza déla employment agency, labour exchange
pravica do déla the right to work (ali to a job)
program déla work programme
ustavitev déla cessation of work
področje déla sphere of activity (ali of action)
nesposoben za délo unfit for work, not fit for work, incapacitated
temeljna organizacija združenega déla basic organization of associated labour
pri délu at work
na délo! get to work!
délo na črno žargon scab labour
družbeno (fizično, minulo, proizvodno) délo social (physical, past, productive) work
presežno (skupno) délo surplus labour (joint work)
svobodna menjava déla free change of employment
združeno (živo) délo associated (current) labour
plačilo po délu payment linked to performance, payment by results
pogoji za délo labour conditions
biti pri délu to be at work
vaša obleka je v délu your suit (ali dress, costume) is in hand, is being made (ali attended to)
dati komu délo to give someone work, to give someone employment
to je težko délo it is uphill work
iti na délo to go to work
iskati délo to look for a job
vedno samó délo in nič oddiha all work and no play
izogibati se déla to dodge work
biti s srcem pri délu to put one's heart into one's work
lotiti se déla to set to work, to get on with it, to get down to it, to start work, ZDA to get busy
zopet se lotiti déla to resume work
biti brez déla to be out of work
imeti mnogo déla to have plenty to do, to have a lot of work on hand, to have a great deal of work to do
imam drugega déla dovolj (figurativno) I've enough on my plate already, I have other fish to fry
nastopiti délo to start work
izvesti délo to get one's job (ali work) done, to carry out one's work
je kar precéj déla, veste! it's quite a job, you know!
odkazati komu neko délo to set someone a task
posvetiti se svojemu délu to devote (ali to apply) oneself to one's work
povzročiti komu mnogo déla to put someone to great inconvenience
opravljati délo to do a job
délo stoji, počiva work is at a standstill
končati s svojim délom to get one's work done
imel sem neko délo I had a job to do
čisto se predati délu pogovorno to keep one's nose to the grindstone
ustaviti délo to stop work, to strike (work), to go on strike, to walk out, to down tools
vreči se na délo to put one's back into a job, to get down to it
obsoditi na težko délo to sentence to hard labour
ukvarjati se z literarnim délom to be engaged in literary pursuits
rudarji so zapustili délo the miners have come out (on strike)
dušiti se v délu to be swamped (ali overwhelmed) with work
čez glavo imam déla I'm up to my ears (ali eyes, neck) in work
pridnega k délu priganjati (figurativno) to spur a willing horse
on se nikoli ne dotakne déla he never does a stroke of work
tovarna je ustavila délo the factory has stopped work
živeti od déla svojih rok to live by the sweat of one's palms
brez déla ni jela you get nothing for nothing
dober začetek je pol déla a good start is half the battle
po délu, ne po besedah cenimo človeka actions speak louder than words
po délu spoznaš človeka by their works you will know them