Franja

Odisej moški spol (-a) Odysseus

Odiséj Odysseus

odiséjski Odyssean

Odiséj Ulysse moški spol

Odiséj Ulises m

Odisêj (-a) m lit. Odisseo, Ulisse; pren. l'Itacese

Odysseus Odisej

Ulisse m lit. Uliks, Odisej

Sēsc-ulixēs -is, m (sēsqui in Ulixēs) poldrugi Uliks, poldrugi Odisej = navihanec stare mere, pravi navihanec, naslov Varonove satire: PLIN., NON. (na obeh mestih z inačico Sesquiulixes).

Calypsō -ūs (-ōnis: Ap., Aus., Macr., acc. -ōnem: L. Andr. ap. Prisc., Pac. ap. Char., C. ap. Q., Macr.) f (Καλυψώ) Kalipso (gen. Kalipse),

1. Nimfa na otoku Ogigiji, Atlantova hči, pri kateri se je iz Troje vračajoči Odisej mudil sedem let: O., Tib., Pr. idr.

2. gr. slikarka: Plin.

Circē -ēs in Circa -ae, f (Κίρκη) Kirka, Helijeva in Perzina (Persē) hči, sestra Ajeta (Aeētēs) iz Kolhide, slavna Nimfa čarovnica na otoku Ajaji (Aeaea); Rimljani so si jo predstavljali živečo ob Kirkajskem predgorju v Laciju. Pri njej se je mudil Odisej, čigar tovariše je spremenila v prašiče: Ci., Tib., Circae pocula H. = čarovne pijače, Circe vitrea H. nezanesljiva, ab Ulixe deaque Circā L: Od tod adj. Circaeus 3 (Κιρκαῖος) Kirkin; terra, iugum V., litus O. = Kirkajsko predgorje, campi Val. Fl. = Kolhida, Kirkina domovina, Circaea moenia H. = Tuskul, ki ga je zgradil Telegon, Odisejev in Kirkin sin; pesn.= čaroven, strupen: poculum Ci. čarovna pijača, gramen Pr.

Dōlo (Dolōn) -ōnis, m (Δόλων) Dolon, Trojanec,

1. Hektorjev ogleduh; ujela in ubila sta ga Diomed in Odisej: V., O.

2. Priamov sin: Hyg.

Dūlichium -iī, n (Δουλῖχιον) Dulihij, otok v Jonskem morju jugovzhodno od Itake ob obali Akarnanije pred izlivom reke Aheloja; po mitu del Odisejevega kraljestva: V., O., Mel., Plin. — Soobl. Dūlichia -ae, f Dulihija: Pr. — Od tod adj. Dūlichius 3 dulihijski, pesn. tudi Odisejev: rates V. Odisejeve, manus, portus O., dux (= Ulixes) O., vertex (sc. Ulixis) O., palatum O. Odisejevih tovarišev, Irus Pr., Zacynthus Sil. ki mu je vladal Odisej, od tod nepotes Dulichii Stat. = Zakintčani, ki so v Sagunt prepeljali naselnike; Dulichii proci Stat. = Penelopini snubci, ora regis Dulichii (= Ulixis) Stat., Dulichiis lupis (= Ulixis sociis in lupos mutatis) Stat.

itacese

A) agg. geogr. itaški

B) m, f geogr. Itačan, Itačanka
l'Itacese Odisej

Ithaca -ae, f in Ithacē -ēs, f (Ἰϑάκη) Ítaka, otok v Jonskem morju ob akarnan(ij)skem obrežju, Odisejeva domovina: Ci., V., O., H., Sen. tr. — Od tod adj. Ithacus 3 (Ἴϑακος) z Itake, itaški: matres O., puppis O., veru Pr.; subst. Ithacus -ī, m Itačan (poseb. Odisej): V., O., Pr., Iuv. Ithacēsius 3 (Ἰϑακήσιος) z Itake, itaški: antrum Macr., sedes Sil.; z lat. končnico: Ithacēnsis -e itaški: Ulixes H.

Lāërta -ae, m: Hyg., Sen. tr. in Lāërtēs -ae (redko -is), acc. -ēn, m: Acc. ap. Non. (z abl. Lāërtā), Ci., O., Hyg. (Λαέρτης) Laêrt, itaški knez, Odisejev oče. Od tod adj. Lāërtius 3 (Λαέρτιος) Laertov: regna (= Ithaca) V., heros (= Ulixes) O., proles Ps.-V. (Culex). Patron. Lāërtiadēs -ae, m (Λαερτιάδης) Laertiád, Laertov sin = Odisej: Acc. ap. Ap., H., O.

necyomantēa (necyomantīa) -ae, f (gr. νεκυομαντεία; prim. necromantēa) napovedovanje usode po mrtvih, klicanje mrtvih k vedeževanju in spraševanje za prihodnost, zarotovanje, zaklinjanje mrtvih (duhov umrlih), nekiomantíja: necyomantea Homeri Plin. (v 11. knjigi Odiseje, v kateri Odisej zaroti sence umrlih, da mu prerokujejo prihodnost); tudi naslov Laberijeve pesmi: item in Necyomantia cocionem pervulgate dicit, quem veteres „arillatorem“ dixerunt Gell.

Nēritos ali Nēritus -ī, f (Νήριτος) Nêrit, skalnat otoček blizu Itake: V., Sen. tr., Mel., Plin. (pri Hom. je Νήριτον gozdnata gora na severni Itaki). Od tod adj. Nēritius 3 (Νηρίτιος) nerítski in pesn. = itaški, Odisejev: domus, ratis O. Odisejeva, dux (= Ulixes) O., proles Sil. (= Saguntini kot priseljenci z jonskih otokov, zlasti z Zakinta) Sil.; subst. Nēritius -iī, m Nerítijec = Itačan, tj. Odisej: O.

Palamēdes -is, ali -ī, acc. -en: Q., m (Παλαμήδης) Palaméd, sin evbojskega kralja Navplija, iznajditelj tehtnice, mere, šaha, kock, svetilnikov, diska, grških črk ϑ, ξ, Φ, Χ (po drugih črk Δ in Υ), usmrčen pred Trojo (za njegovo smrt si je prizadeval Odisej): Varr., Ci., O., V., Plin., Corn., Hyg., Palamedis avis Mart. = žerjav. — Od tod adj. Palamēdiacus 3 (Παλαμηδιακός) Palamédov, palamédski: calculi Cass. Palamēdicus 3 (Παλαμηδικός) Palamédov, palamédski: haec crucis effigies Palamedica porrigitur Aus.

Pallas -adis in -ados, acc. -ada (Παλλάς) Pálada, vzdevek grške Atene, prenesen na rim., njej sorodno Minervo: H., Pr., Val. Fl., Cl. idr., invitā (iratā) Pallade O. = invitā Minervā (gl. Minerva), Palladis ales O. = sova, Palladis arbor O. = oljka, Palladis ars O. = preja in tkanje; meton.: raptā cum Pallade captus O. s Paladino podobo (paladijem), bacifera Pall., O. oljka; od tod Pallade tingere membra O., infusa Pallade O. z oljem, Pallade conspectā O. Paladino svetišče. Od tod adj. Palladius 3 (Παλλάδιος)

1. Páladin: ramus V. oljčna vejica, corona O. iz oljčnih vejic, latices O. olje, ratis O. = Argo, arx Pr. atenski grad, na katerem so častili Palado, arces O. = Athenae, honores O. prihajajoče, ponujane od Palade; subst. Palladium -iī, n (Παλλάδιον) paládij, z neba padla Paladina podoba v Troji, ki je bila poroštvo obstoja trojanskega kraljestva. Ker Troje ni bilo mogoče zavzeti, dokler je imela ta paladij, sta ga Odisej in Diomed ugrabila. Iz Troje je bil baje premeščen v Rim in je stal v Vestinem svetišču na forumu: Ci., V., O., Plin., Fl. idr.; prim.: locus Vestae, qui Pallada servat et ignem O.

2. apel. umetelen, umetniški, spreten: ars Mart., manus Sil.

Polyphēmus (Polyphēmos) -ī, m (Πολύφημος) Polifém, enooki Kiklop na Siciliji, Neptunov sin, ki ga je oslepil Odisej (Uliks): V., O., Mart., Hyg.