Zadetki iskanja
- mn abbréviation minute
- Mn samostalnik
kemija (simbol za mangan) ▸ Mn
Sopomenke: mangan - M.N. abbréviation mille nautique
- MN kratica avto Mantova (na registrskih tablicah)
- áhavac -āvca m v času ilirizma pristaš zagrebške jezikoslovne šole, ki je v rod. mn. na koncu pisala -h: rukah
- gárje -rij ž mn. med. scabie, râie
- nebésa -bés s mn. cer(uri)
- mangan samostalnik
tudi v pridevniški rabi, kemija (kemijski element) ▸ mangánnahajališče mangana ▸ mangánlelőhelyvsebnost mangana ▸ mangántartalomvsebovati mangan ▸ mangánt tartalmazpomanjkanje mangana ▸ mangánhiányPogoste vrtoglavice kažejo na pomanjkanje mangana in vitamina B2. ▸ A gyakori szédülés mangánhiányt és B2-vitamin-hiányt jelez.
Sopomenke: Mn - mehkúžec mollusque moški spol
(navadno mn) (človek mehkužnež) douillet moški spol, efféminé moški spol, familiarno femmelette ženski spol - κάμνω [Et. iz k' m̥n-. – Obl. fut. καμοῦμαι, aor. ἔκαμον, pf. κέκμηκα, ep. aor. κάμον, cj. 3 sg. κάμῃσι; redupl. aor. κέκαμον, cj. κεκάμω, pt. pf. κεκμηώς, -ῶτος, acc. pl. κεκμηότας]. I. act. 1. trans. ep. s trudom kaj naredim, skrbno, umetno izdelam πέπλον, τεύχεα. 2. intr. a) trudim se, ženem se, napenjam se; b) sem truden, utrudim se; s pt. φέρων z nošnjo, θέουσα s tekanjem, ἐλαύνων naveslam se; naveličam se česa, podležem v boju, οἱ καμόντες, οί κεκμηκότες utrujenci, betežniki, zastajalci; c) trpim nadlogo, sem v stiski, sem nesrečen; τὸ σῶμα zbolim, sem bolan, οἱ καμόντες sence pokojnih, umrli. II. med. 1. obdelujem s trudom za se. 2. pritrudim si kaj, δουρί priborim si kaj.
- κρή-δεμνον, τό [Et. κρη (iz κρᾱνο, κρασ-νο-, gl. κάρα) + δε-μν-ον, gl. δέω] ep. 1. ruta, povezača, peča, pajčolan. 2. zobčast nadzidek, vrh zida. 3. pokrov.
- κῶμα, ατος, τό [Et. iz k'ō(i)-mn̥, gl. κεῖμαι] trdno spanje.
- ὄμμα, ατος, τό [Et. iz ὄπμα; idevr. oqw-mn̥, slov. oko, gl. ὄσσε] 1. oko, pogled, obraz, obličje, ὡς ἀπ' ὀμμάτων kolikor se more videti, κατ' ὄμματα pred očmi, pred obličjem, φήμης ὄμμα vesela novica. 2. kar se vidi, pogled, prikazen, prizor.
- σέλμα, ατος, τό [Et. iz swel-mn̥, nem. Schwelle (stvn. swelli)] poet. krov, veslarska klop.
- στόμα, ατος, τό [Et. nem. Stimme (got. stibna; bn iz mn)] 1. usta, στόμα πρὸς στόμα λαλέω govorim iz ust do ust (osebno) NT; a) pogosto pren. grlo, jezik, govor, beseda, τὸ τᾶς εὐφήμου στόμα φροντίδος ἱέντες pošiljajoči tihe izjave (vzdihe) pobožnega srca, θηλύνομαι στόμα postanem mehek, ne morem več govoriti trdih besedi, ὑπίλλω στόμα pokorno molčim pred kom, ἐλευθεροῖ στόμα ohrani si jezik čist, τὸ στόμα ὀξύνω nabrusim jezik, ἀπὸ στόματος λέγω povem na izust (na pamet); τὸ θεῖον στόμα božje besede, božji glas, ἀνὰ στόμα (ἀνὰ, διὰ στόματος, ἐν στόμασιν) ἔχω ali ἄγω τινά imam na jeziku, vedno govorim o kom; ἐν ἑνὶ στόματι δοξάζω enoglasno hvalim (slavim) NT; κρίνω ἐκ τοῦ στόματος sodim koga po besedah; b) lice, obraz; c) izliv, ustje, izhod, vhod, ἑπτάπυλον στόμα sedmerovraten vhod = mesto s sedmimi vrati; d) žrelo, prepad πολέμου, ὑσμίνης; e) odprtina, razpoka, širina, τὸ κάτω στόμα spodnja širina jarka. 2. a) sprednja stran česa, ospredje, pročelje, čelo vojske, οἱ κατὰ στόμα sovražniki, ki stoje nasproti našemu pročelju, κατὰ στόμα v prvi bojni vrsti, spredaj, v ospredju, na vrhu; b) ost (kopja); c) rob, rez(ina), ostrina meča.
/ 1
Število zadetkov: 15