Franja

lj s neskl. sedemnajsta črka latinične abecede in štirinajsta cirilske azbuke

сударка, сударушка f lj. zast. gospodična; ljubica

gájica -e ž alfabetul lui Lj. Gaj

altitude [-tüd] féminin (nadmorska) višina

Ljubljana est à près de 300 m d'altitude Lj. ima okrog 300 m nadmorske višine
prendre de l'altitude dvigati se, iti kvišku
perdre de l' nižati se, dol se spuščati

devêti noveno

9. marec el 9 (nueve) de marzo
Ljubljana, dne 9. marca Lj., 9 de marzo
Alfonz IX. Alfonso Noveno, Alfonso IX
deveta dežela (país m de) Jauja, Utopía
živeti kot v deveti deželi vivir en Jauja; regalarse, vivir ocioso

habiter [abite] verbe intransitif, verbe transitif prebivati, stanovati

habiter à Ljubljana, habiter Ljubljana stanovati v Lj.
habiter le (ali au) Quartier Latin stanovati v Latinski četrti
j'habite un (ali dans un) immeuble neuf stanujem v novi hiši
habiter à la campagne prebivati na deželi

labdacismus (z inačico lambdacismus) -ī, m (gr. λαβδακισμός, λαμβδακισμός) la(m)bdacízem, napaka v govoru.

1. = prepogosto ponavljanje glasu l (npr.: sol et luna lucebant alba): M.

2. = napačno izgovarjanje glasu l (če se npr. izgovarja kakor lj ali če se ll izgovarja kakor l): Q. idr. slovničarji.

med³ (predlog) entre; en medio de ; (časovno) durante

med nama entre tú y yo
med nami entre nosotros
med Ljubljano in Zagrebom entre Lj. y Zagreb
med šesto in sedmo uro entre las seis y las siete
med seboj entre sí, entre ellos (ozir. ellas)
med tednom entre semana
med tem entretanto
med sušo entre la sequía
med njihovo odsotnosjo durante su ausencia
med vojno durante la guerra
med potovanjem durante el viaje
medtem ko mientras

mehiška samostalnik
1. neformalno (restavracija) ▸ mexikói [étterem]Jaz sem se odločila, da ko grem naslednjič v LJ, grem v mehiško jest. ▸ Elhatároztam, hogy legközelebb, amikor Ljubljanába megyek, a mexikóiban fogok enni.

2. neformalno (hrana) ▸ mexikói [étel]Jaz tud rad jem raznoliko. Mehiško, kitajsko, tud kebab, sploh za vikende. ▸ Én is szeretek változatosan enni. Mexikóit, kínait, kebabot is, főleg hétvégéken.

milost(lj)ív merciful; gracious

milost(lj)íva gospa! Madam!
milost(lj)ív gospod! (Honoured) Sir!
bog nam bodi milost(lj)ív! God have mercy on us!, God be merciful to us!

od from; of; since; on, upon

od 1 do 10 from one to ten
10 od 20ih ten out of twenty
od 100 niti 1 not one in a hundred
od daleč from far away, from afar
od Ljubljane do Zagreba from Lj. to Z.
od časa do časa from time to time
od danes dalje (naprej) from this day (forward)
od jutri naprej from tomorrow
od sedaj naprej from now on, henceforth
od 9ih do 10ih from nine till (ali to) ten
od nedelje do petka from Sunday to (ZDA through) Friday
od jeseni since autumn
(že) od nekdaj for some time
od malega (mladih let) from childhood (on)
od prvega do zadnjega from first to last
od povsod from everywhere, from all sides
od včeraj since yesterday
od takrat, od tedaj from that time, from then on; thence, since then, thenceforth
(že) od (vsega, prvega) začetka from the (very) beginning (ali start)
od jutra do večera from morning till (ali to) night, all day long, all the livelong day
od zadaj from behind
sam od sebe by myself (yourself, etc.), spontaneously, of one's own accord
od spodaj from beneath
nobeden od nas none of us
od besede do besede (dobesedno) word for word, literally, verbatim
od mnogih primerov among many examples
nem od presenečenja (struck) dumb with astonishment
otrpel od mraza stiff with cold
zapuščen od vseh abandoned (ali deserted, forsaken) by everyone
od srca rad most willingly
od utrujenosti from fatigue
lepo od vas nice of you
ni lepo od tebe it isn't nice of you
drhteti od strahu to tremble with fear
moj brat je večji od mene my brother is taller than I (am) (ali pogovorno than me)
od kdaj si že v bolnici? how long have you been in hospital?
od razburjenja ni mogel govoriti he could not speak for excitement
to odvisi od vremena that depends on the weather
pozdravi ga od mene (v mojem imenu) give him my best regards
(od) kar ljudje pomnijo from time immemorial, from time out of mind
umreti od lakote, jetike to die of hunger, of consumption
on živi od peresa (figurativno) he lives by his pen

òmrknuti -nēm
1. zmračiti se: kad je noćca bila omrknula ko je nastala noč
2. doživeti večer, dočakati večer, zvečeriti se komu: daj, bože, mirno omrknuti, a zdravo osvanuti
3. zateti: omrkao sam u Ljubljani, osvanuo u Osijeku noč me je zatela v Lj.; žuri putnik da stigne kući i ne omrkne na putu da ga ne bi zatela noč na poti

pasírati pasar

pasirati Ljubljano pasar por Lj.; (preleteti) volar sobre, volar por

plaudō (plōdō) -ere, plausī (plōsī), plausum (plōsum)

I. trans. s ploskom udariti (udarjati), pleskniti (plesketati), ploskniti (ploskati), biti s čim kaj, kam, ob (na) kaj, po čem: pectora (sc. equorum) manu O., circumstant properi aurigae manibusque lacessunt pectora plausa cavis V., cervicem V. (po)trep(lj)ati, pedibus choreas V. topotaje rajati, plausis alis O. plesketaje (frfotaje) s perutmi (krili). —

II. intr.

1. s ploskom (ploskajoče, tleskajoče) udariti (udarjati), ploskniti (ploskati), pleskniti (plesk(et)áti), tleskniti (tleskati): sumptis quin candida pennis ipsa sibi plaudat crepitante ciconia rostro O. klopoče, garrula limoso prospexit ab elice perdix et plausit pennis O. je zaplesketala (plesknila), je udarila s krili, je zaprhutala, et alis plaudentem nigra figit sub nube columbam V., aversae inter se manus collisae non plaudunt Sen. ph., non Lybico molles plauduntur pectine telae Ps.-V. (Ciris).

2. occ. z rokami ploskati v pohvalo, aplavdirati, prirediti (prirejati) ovacije (v gledališču itd.): clare plaudere, clare plaudere manibus Pl., his in theatro plaudebatur Ci., manus in plaudendo consumere Ci., huic ita plausum est, uti Pompeio plaudi solebat Ci., qui Curioni stantes plauserant Ci., a stantibus plausum esse Suet., plaudere manu, percutere pede Ambr.; komediografi so svoje igre zaključevali s pozivom poslušalcem, naj ploskajo („plaudite!“), od tod: usque ad „plaudite“ venire Ci. do konca igre, donec cantor „vos plaudite“ dicat H.

3. metaf. (po)hvaliti, hvalo da(ja)ti (peti): te curaturum fumo ut combureretur plaudente totā provinciā Ci., versibus alicuius O., ineptiis meis T. (Dial.), ingeniis non ille favet plauditque sepultis H., diis hominibusque plaudentibus Ci., populus me sibilat, at mihi plaudo ipse domi (znamenje samovšečnosti) H., nec ipse tibi plaudis Plin. iun., Apollodoro plaudit imbrifer Nilus Mart.

4. (kot znamenje neodobravanja, nezadovoljstva) s ploskanjem ali cepetanjem (topotanjem, butanjem z nogo ob tla) ne odobravati, izražati nezadovoljstvo: in aliquem Min.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plaudebit: Vulg.

prō-ripiō -ere -ripuī -reptum (prō in rapere)

1. iztrgati in privleči, siloma (s silo) potegniti iz(med) koga, česa: repente hominem proripi iussit Ci., proripere pedes O. pridirjati, priskak(lj)ati iz česa; metaf.: ne virilis cultus (sc. Achillem) in caedem proriperet H. da bi ga ne vabila v bitko.

2. refl. se proripere priteči, pridirjati iz česa, steči, oddirjati, planiti: Sen. ph., Ap. idr., se subito proripiunt C.; z abl.: Suet., Val. Fl. idr., se domo L., se portā foras C.; s praep.: se ex curiā Ci., S., se e manibus sacrificantium L. se iztrgati, se a vestibulo templi L., se in publicum L., se in proximam silvam Suet.; z dat.: se custodibus T. ubežati stražnikom; pesn.: quae libido non se proripiet? Ci. ne bo izbruhnila?

scalpō -ere, scalpsī, scalptum (indoev. kor. *sqele-p- praskati, raziti, rez(lj)ati (razširjeno iz *squel(e)-); prim. gr. σκόλοψ -οπος oster kol, σκάλοψ krt, lat. scalper, scalprum, sculpō, stvnem. scelifa = nem. Schelfe lupina, got. halbs = stvnem. in nem. halb [prvotno „deljen“], skr. kl̥ptáḥ urejen, (o laseh in nohtih) ostrižen, obrezan, kalpáyati ureja, razdeljuje)

1. (s)praskati, grebsti, razgrebsti (razgrebati), raziti, vražati, (z)drgniti, (o)dŕzati, podŕzati: caput digito uno IUV. čohljati (praskati) se (ševeljati) po laseh z enim (samim) prstom (da se frizura ne pokvari), poseb. o Pompeju: ASIN. POLL. AP. SEN. RH., ASIN. POLL. AP. AMM., terram unguibus H., dentes NOV. FR., PLIN., scalpendo ferreis unguibus PLIN., vitiosum locum morsu COL. (o)glodati (oglodavati), verrucam SUET.; pren. dražiti k pohoti, zbujati pohoto (k pohoti), drástiti, razvnemati, zbujati poželenje (naslado): tremulo scalpuntur ubi intima versu PERS.

2. (kot umetniški t. t.) rezati, vrezati (vrezovati, vrezavati) v kamen, les, (iz)rezljati, vrezlja(va)ti, izrezati (izrezovati, izrezavati), (v)gravirati, (v)dolbsti, izdolbsti, vsekati (vsekovati, vsekavati) (scalpere o ploskem reliefu (basreliefu, ploskorezbi), sculpere o visokem reliefu (pridvižnem ali na pol pridvižnem delu)): MIN. idr., apta manus est ad fingendum, ad scalpendum CI., nostri memorem sepulcro scalpe querelam H., flores et acanthi eleganter scalpti, capita leonina sunt scalpenda VITR., scalpsisse marmora PLIN., vetuit in gemma se ab alio scalpi quam ab Pyrgotele PLIN.

via [vja] préposition čez, prek

aller de Ljubljana à Paris via Strasbourg iti iz Lj. v P. prek Strasbourga
train masculin pour Vienne via Graz vlak za Dunaj prek Gradca