Atene [é] ženski spol množina Athen ( das )
Atene samostalnik
(glavno mesto Grčije) ▸ Athén
Aténe Athens
severne Aténe (Edinburgh) the Athens of the North, (redko) the Modern Athens
Aténe Athènes ženski spol množine
Aténe (-en) f pl. geogr. Atene
Aténe -én ž. mn., Афі́ни -і́н мн.
Aténa ž, Atína ž (gr. Athenai) Atene
Atenas ženski spol Atene
Atenas Castellana (fig) Salamanca
Athēnae -ārum, f (Ἀϑῆναι) Atene, ime več gr. mest: Varr. Od tod Athēnaeī -ōrum, m (Ἀϑηναῖοι) ali Athēnăeis, m (Ἀϑηναεῖς) ali Athēnaeopolītae -ārum, m Atenci, Atenjani, Ateneopolci, preb. mesta z imenom Atene (Athēnae) ali Ateneopol (Athēnaeopolis): Varr. Najslavnejše so bile Atene, glav. atiško mesto, prestolnica umetnosti in znanosti, zlasti filozofije in govorništva: N., L., H. idr., Athenae Atticae Ci. idr., clarae, doctae O.; met. = omika in znanost: nunc totus Graias nostrasque habet orbis Athenas Iuv. Od tod adj.
1. Athēniēnsis -e (abl. sg. -ī, redkeje -e: a Callia Atheniense Plin.) atenski, iz Aten: civis N., Miltiades Athen. N. ali Themistocles Athen. Ci. = Atenec, populus Ci. ep., Val. Max., leges N.; subst. Athēniēnsēs -ium, m Atenci, Atenjani, preb. Aten: Ci., N., S., L. idr.
2. Athenaeus 3 (Ἀϑηναῖος) atenski, iz Aten: est et Athenaeis in moenibus Lucr., Amphilochus Athenaeus Plin.
Athènes [atɛn] féminin Atene
Афі́ни -і́н мн., Aténe -én ž. mn.
itacìzam -zma m itacizem, izgovarjava stgr. ete v ngr. kot i, npr. Atina nam. Atene
Alcidēmos -ī, f (Ἀλκίδημος =) „Ljudomočna“, mak. priimek Atene: L.
Amazonke samostalnik v mitologiji (ljudstvo) ▸
amazonokpleme Amazonk ▸ amazonok törzse
kraljica Amazonk ▸ amazonok királynője
vojska Amazonk ▸ amazonok hada
Sledijo ilustracije zgodbe od Tezejeve zmage nad Amazonkami in slavnostne vrnitve v Atene. ▸ Ezután illusztrációk következnek Thészeusz amazonok felett aratott győzelmétől kezdve Athénba való diadalmas visszatéréséig.
Heraklej je moral ubogati Evristejeve zahteve in se je takoj odpravil proti reki Termodont, kjer so živele Amazonke. ▸ Héraklésznek eleget kellett tennie Eurüsztheus követelésének, és azonnal útra kelt a Thermodon folyó felé, ahol az amazonok éltek.
Cylōn -ōnis, m (Κύλων) Kilon, Atenec, Alkmeonov potomec, olimpijski zmagovalec, zet megarskega tirana Teagena (Theagenes), ki se je hotel l. 612 v Atenah polastiti tiranije; ko se mu to ni posrečilo, je z bratom pobegnil. — Od tod adj. Cylōnius 3 kilonski: Cylonium scelus (Κυλώνιον ali Κυλώνειον ἄγος) Ci. kilonska blaznost (krivda). Po Kilonovem begu so se namreč njegovi privrženci zatekli v zavetišče žrtvenikov boginje Atene in Erinij na atenski trdnjavi; Atenci so jih kljub temu brezbožno usmrtili, čeprav so jim prej obljubili prost odhod. Da bi to krvavo krivdo poravnali, so poklicali Epimenida, najslavnejšega vedeža tiste dobe.
Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.
1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.
2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.
3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.
4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.
5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.
6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.
7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.
8. Dem., neki učitelj petja: H.
9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).
10. neki stavbenik: Vitr.
11. neki kipar: Plin., Q.
12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.
13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod
I.
1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.
2. Dēmētrium -iī, n
a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
b) samotraško pristanišče: L. —
II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
a) Demetrij, Demetriak: L.
Epimenidēs -is, m (Ἐπιμενίδης) Epimenides, pesnik in vedež iz kretskega Fajstuma (Phaestum); ok. l. 596 poklican v Atene, kjer je umiril mestna božanstva, ki so se srdila nad Atenci zaradi „kilonskega zločinstva“ (Atenci so namreč Kilonove [Cylon, Κύλων] pristaše pobili ob žrtvenikih boginje Atene in Erinij): Varr., Ci., Plin. (z grškim gen. Epimenidu).