Franja

Armen|ec [é] moški spol (-ca …) der Armenier

Armenec samostalnik
(prebivalec) ▸ örmény

Arménec; arménski Armenian

Arménka Armenian woman

Arménec, -nka Arménien moški spol , -ne ženski spol

Arménec (-nca) | -ka (-e) m, f geogr. armeno

Arménec; arménski armenio (m)

Arménec -nca m (-nka -e ž) armean (-că)

armeán -ă (-éni, -éne)

I. adj. armenski

II. m/f Armenec (-nka)

Armenier, der, Armenec

Armenius 3 (Ἀρμένιος) armenski: lingua Varr., reges Ci. ep., pedites N., tigres V., orae H. Od tod subst.

1. Armenius -iī, m Armenec; kolekt.: virtute Neronis Armenius cecidit H., nunc petit Armenius pacem O.; nav. pl. Armeniī -ōrum, m Armenci, preb. pokrajine (Male) Armenije: Ci. fr., S., Plin., Mart., Armenii, quos minores vocant Cu. Maloarmence.

2. Armenia -ae, f(sc. terra) Armenija, planota med Kurom in viri reke Halis (tur. Kizilirmak), ki jo je Evfrat delil na dva neenaka dela: v severno Veliko Armenijo (Armenia maior Cu.) in v južno Malo Armenijo (Armenia minor Eutr.); obe omenjata še Mel., Plin.; od tod: utraque Armenia Lucan., utraeque Armeniae F.; abs. Armenia(poseb.= Arm. minor): Ci., S. fr., Mel., Amm.; (= Arm. maior): Eutr.

3. Armenium -iī, n
a) (sc. pomum) marelica (sadež): Col.
b) (sc. pigmentum) modra (sinja) barva: Varr., Plin.; nadaljnja tvorba adj. Armeniacus 3 armenski: bellum Plin. Od tod subst.

1. Armeniaca -ae, f(sc. arbor) marelica (drevo): Col.

2. Armeniacum -ī, n(sc. pomum) marelica (sadež): Col., Plin.

armēno

A) agg. geogr. armenski

B) m (f -na) geogr.

1. Armenec, Armenka

2. m jezik armenščina

Jèrmēn -éna m, mn. Jermeni, Jèrmenin m, mn. Jèrmeni Armenec

армянин Armenec

Niphātēs -ae, m (Νιφάτης = „Snežnik“) Nifát, gorovje v Armeniji ob Evfratovih izvirih: H., Mel., Plin., M.; pesn. meton.

1. del reke Tigris v Veliki Armeniji: Lucan., Iuv., Sil., Cl.

2. = Armenec: V.