Franja

apōstata m, f (m pl. -ti)

1. relig. apostat

2. pren. odpadnik, odpadnica

apòstat(a) m (gr. apostates) rel. apostat, odpadnik

apostata -ae, m (gr. ἀποστάτης) odpadnik (odstopnik) od vere, izneverjenec: Eccl., Cod. Th.

apóstata moški spol odpadnik, verolomnež

apostát (-a) m rel. apostata (tudi pren.)

apostát m (gr. apostátes) apostata, otpadnik, odmetnik

apostát apóstata m

odpádel caído ; fig voj desertor; disidente ; (od vere) apóstata; renegado

odpádnik, odpádnica disidente m/f ; desertor m , -ra f ; (od vere) apóstata m/f ; renegado m , -da f

postati odpadnik (stranke) desertar, abandonar (el partido); (od vere) apostatar, renegar

odpádnik (-a) m

1. rinnegato; voj. disertore; ekst. transfuga

2. rel. apostata

odpádniški desertor; disidente ; (od vere) apóstata, renegado

napraviti koga odpadnega inducir a la deserción a alg

odpádniški (-a) adj. da rinnegato, da disertore, da apostata

apostatō -āre -āvī (apostata) od vere odpasti (odpadati), od vere odstopiti (odstopati), izneveriti (izneverjati) se: Cypr., Vulg.

apostatrīx -īcis, f (apostata) odpadnica (odpadla) od vere, izneverjenka: Eccl., Vulg.

Iūliānus -ī, m Juliján, nom. propr. in sicer

1. M. Salvius Iulianus Mark Salvij Julijan, sin znamenitega pravnika Salvija Julijana: Lamp.

2. M. Didius Salvius Iulianus Mark Didij Salvij Julijan, rim. cesar l. 193 po Kr.: Amm., Eutr.

3. Anicius Iulianus Anicij Julijan, ded poznejšega cesarja Julijana Apostate, umrl l. 362 po Kr.: Amm.

4. Flavius Claudius Iulianus, s vzdevkom Apostata, Flavij Klavdij Julijan Odpadnik, je postal l. 360 po Kr. Augustus, l. 361 po Kr. pa cesar, odpadnik od krščanstva: Amm., Eutr.