Franja

Alexander -drī, m (Ἀλέξανδρος) Aleksander, gr. moško ime. Posebno znani so:

1. Priamov sin Paris, ki so mu baje dali to ime kot častni priimek, ker je branil pred roparji (ἀλέξανδρος = „ki brani može“) in ščitil pastirje: Ci. idr.; kot naslov Enijeve igre: Varr.

2. ferski tiran od l. 370 do 357, umorila ga je žena Teba: Ci., N.

3. Aleksander I., mološki kralj v Epiru, brat Olimpiade, žene mak. kralja Filipa, matere Aleksandra Vel. Ko se je bojeval v Italiji, je bil l. 326 poražen pri Pandoziji, kjer je po izdaji Lukancev v reki Aherontu tudi umrl: L., Iust.

4. Aleksander III. (Magnus Veliki), sin mak. kralja Filipa II., roj. l. 356, umrl l. 323, mak. kralj od l. 336: Ci., N., L. idr., urbs Alexandri O. = Alexandria (Magna). Po Aleksandru Vel., ki jih je ustanovil, se je imenovalo več mest Alexandrīa, star. Alexandrēa -ae, f (Ἀλεξάνδρεια) Aleksandrija, Aleksandreja, poseb.:
a) Al. Trōas Trojanska Aleksandrija na trojanski obali: Ci., L., Plin.
b) Alexandria (Magna Velika Aleksandrija) v Egiptu ob izlivu najzahodnejšega Nilovega rokava, ustanovljena l. 332 (še zdaj Aleksandrija): Varr., Ci., C., N., H., Cu. idr.
c) Alexandria ad Caucasum Aleksandrija ob Kavkazu (med Adriano, Indijo in Baktrijo): Cu., Plin.
č) Aleksandrija v sirski Pieriji med Isom in Antiohijo: Plin.
d) Al. Ariōn (= Aleksandrija v deželi Arijev) Arijska Aleksandrija ob reki Ariju: Plin., Amm.
e) Aleksandrija v Arahoziji, imenovana tudi Alexandropolis (Plin.) Aleksandropol: Amm.
f) Aleksandrija ob stoku rek Acezina (Acesines) in Inda (Indus): Cu.
g) Al. ultima (Ἀλ. ἐσχάτη) Najskrajnejša Aleksandrija ob Jaksartu v Sogdijani, najskrajnejša mestna naselbina, ki jo je ustanovil Aleksander Vel.: Cu., Plin., Amm. Od tod adj. Alexandrēus 3 (Ἀλεξάνδρειος) aleksandrijski, aleksandrinski, iz (egipt.) Aleksandrije: Ci. ep. Alexandriānus 3 Aleksandrov: purpura, ficus Lamp. Alexandrīnus 3
a) Aleksandrov = Aleksandra Severa, rim. cesarja: basilica, opus Lamp., sagittarii Lamp. Aleksandru vdani.
b) aleksandrijski, α) = iz Trojske Aleksandrije: laurus Plin. β) = iz egipt. Aleksandrije: rex Ci. egipt. kralj (Ptolemaeus Auletes), testes Ci., legati Ci., L., bellum Ci. ep. Cezarjeva vojna v Egiptu po farzalski bitki, vita et licentia C. razuzdano življenje (kakršno je bilo v egipt. Aleksandriji običajno), pueri Petr. ali deliciae Q. aleksandrijski ali egipč. sužnji, torej črni sužnji, ki so služili rim. nečimrnosti, panis Plin., navis Sen. ph., Suet. ladja egipč. trgovskega brodovja, ki ga je ustanovil ces. Avgust, marmora Sen. ph., columbae, cucurbitae Col., sinapi Plin.; subst. Alexandrīnus -ī, m Aleksandrijec: Aug., nav. pl. Alexandrīnī -ōrum, m Aleksandrijci, preb. egipt. Aleksandrije: Ci., C. idr.

Calās -ae, m Kala, Aleksandrov namestnik v Paflagoniji: Cu.

Platō(n) -ōnis, acc. -ōna, m (Πλάτων) Pláton

1. slavni grški filozof (427—347), Sokratov učenec, ustanovitelj akademske filozofske šole: Ci. idr.; pl. Platones Gell. možje, kot je bil Platon. — Od tod adj. Platōnicus 3 (Πλατωνικός) Plátonov, plátonski: ideae Sen. ph., subtilitas Plin., philosophus Gell. platonik, platonovec; metaf.: homo Ci. mislec kakor Platon (= globok mislec); subst. Platōnicī -ōrum, m platóniki, Plátonovi privrženci, pristaši Plátonove filozofske šole: Ci. idr. Platōnica -ōrum, n Plátonovi nauki, Plátonova (učna) pravila (doktrina): philosophum quendam sibi exposuisse nonnulla Platonica Aug.

2. neki epikurejec iz Sard: Ci. ep.

3. neki Aleksandrov vojskovodja: Cu.

Polyperc(h)ōn -ontis, m (Πολυ(σ)πέρχων) Poliperhónt, Aleksandrov vojskovodja: N.

Zeugma² -matis, n (tuj. Ζεῦγμα) Zévgmat, mesto v Siriji ob Evfratu: Plin., T., Stat., Fl., Zeugma Pellaeum Lucan. Pelski (Aleksandrov) Zevgmat (ustanovil ga je Aleksander Veliki, ki je bil rojen v Peli (Pella)).

Ἀλεξανδριστής, οῦ, ὁ Aleksandrov pristaš.

Ἀριστο-τέλης, ους, ὁ grški modrijan iz Stagire, Aleksandrov učitelj (384 do 322).

φιλ-αλέξανδρος 2 Aleksandrov prijatelj.