Franja

2,4,6-trinitrofenol samostalnik
kemija (kislina) ▸ 2,4,6-trinitro-fenol, pikrinsav
Sopomenke: pikrinska kislina

1,4-benzendikarboksilna kislina stalna zveza
kemija (kislina) ▸ 1,4-benzoldikarbonsav, tereftálsav

1,4-dimetilbenzen samostalnik
kemija (aromatski ogljikovodik) ▸ 1,4-dimetilbenzol, para-dimetilbenzol, para-xilol

2,2,4-trimetilpentan samostalnik
kemija (organska spojina) ▸ 2,2,4-trimetil-pentán
Sopomenke: izooktan

2,4-dinitrofenilhidrazin samostalnik
kemija (organska spojina) ▸ 2,4-dinitro-fenil-hidrazin

4-hidroksifenilalanin samostalnik
biokemija (aminokislina) ▸ 4-hidroxi-fenilalanin
Tirozin ali 4-hidroksifenilalanin je ena od 20 aminokislin, ki jih celice potrebujejo za sintezo beljakovin. ▸ A tirozin vagy 4-hidroxi-fenilalanin a sejtek által a fehérjék szintetizálásához használt húsz aminosav egyike.
Sopomenke: tirozin

Mārcius 3 (Mārcus) Márcij(ev), ime rim. plebejskega rodu; patricijski je bil le rod s priimkom Rex. Poseb. znani so

1. Ancus Marcius Ank Marcij, četrti rim. kralj (640—616): L., Ci., V., H., O.

2. Cn. Marcius Coriolanus Gnej Marcij Koriolan (Koriolski, tako imenovan, ker je bil zavetnik volskovskega mesta Korioli [Corioli], ki ga je osvojil l. 493); kot odločen patricij in nasprotnik plebejcev je bil l. 491 pregnan na pobudo ljudskih tribunov: L., Ci., Val. Max., Gell.

3. L. Marcius Septimus Lucij Marcij Septim, rim. vitez; po smrti obeh Scipionov je prevzel vrhovno poveljstvo v Hispaniji: L.

4. Marcii (brata) Marcija, starodavna vedeža: Ci.

5. Marcia Marcija
a) soproga Katona Utičana (Utiškega), pozneje Hortenzijeva soproga: L.
b) soproga Fabija Marina, Avgustovega zaupnika: T. — Kot adj.: Marcius saltus L. Marcijev gozd v Liguriji, kjer so Ligur(ij)ci l. 186 premagali konzula Kvinta Marcija Filipa: L., aqua Marcia L. ali (pesn.) Marcia lympha Tib. in Marcius liquor Pr., tudi samo Marcia -ae f: Mart. Marcijev vodovod, ki ga je začel graditi kralj Ank Marcij, do Rima pa ga je speljal Kvint Marcij Reks (Rex), Marcia frigora Stat. Marcijevega vodovoda. — Od tod adj. Mārciānus 3 Márcijev: foedus Ci. ki jo je sklenil Lucij Marcij Septim (gl. št. 3.) z Gaditanci (Gāditānī), carmina L. vedeža Marcija (gl. št. 4.), silva Marciana Amm. Črni les, Črni gozd, hribovita veriga na zahodu Nemčije (zdaj Schwarzwald); adv. Mārciānē márcijsko: Prisc.

pro-ut, conj. (prim. pro1, A., I., 4.) (po tem) kakor, kot tudi: Plin. iun., Q., Sen. ph. idr., prout res postulat Ci., tuas litteras prout res postulat exspecto Ci. ep., prout cuique libido est H., prout animus pugnantium est L., prout res haud opulentae erant L., prout cuiusque eorum aut natura aut studium ferebat C., prout ipse amabat litteras N., bellaque non causis inita sed prout eorum merces fuit Vell., omni planctu tumultuque, prout cuique fortuna erat, castra repleverant Cu., sed species mortalium, prout fortuita sors conceptionis obtulit, attribui Val. Max., dolor autem articulorum, prout in pedibus, manibusve, aut alia qualibet parte sic est Cels.

benedīco -ere -dīxī -dictum

I. = bene dīcō (gl. bene II. 4.).

— II. v pozn. bogoslužnem jeziku

1. hvaliti, slaviti, veličati; z dat. in acc.: domino Eccl., deum Ap., Eccl.; v pass.: sit nomen dei benedictum Vulg., benedici deum condecet Tert.

2. blagrovati, blagosloviti (blagoslavljati); z dat. in acc.: Abrahae, filiis tuis Eccl., martyres Tert., diem Lact. posvečevati. — Od tod herba benedicta zel, ki se sicer imenuje logōpūs: Ap. h.

benedictum -ī, n = bene dictum, gl. bene II. 4. d.

berline [bɛrlin] féminin pokrita kočija; limuzina s 4 vratmi; jamski voziček

blues [bluz] masculin počasna jazz glasba; moderen, počasen ples v 4/4 taktu

break [brɛk] masculin stara kočija na 4 kolesa; vrsta avtomobila

collȳrus, gl. collȳris 4.

comparātē, adv., gl. comparō II. 4.

delta [dɛlta] masculin delta; 4. črka grškega alfabeta

le delta du Nil, du Rhône delta reke Nila, Rhône
le delta majuscule a la forme d'un triangle isocèle velika črka delta ima obliko enakokrakega trikotnika
avion masculin à ailes (en) delta letalo s krili v obliki črke delta

dēminūtiō -ōnis, f (dēminuere)

1. zmanjš(ev)anje, (s)krčenje, zniž(ev)anje: d. civium, exercitūs Ci., accretio et deminutio luminis Ci. pojemanje mesečne svetlobe, prim.: crescens lumen lunae deminutioque Vitr.; d. vectigalium Ci., neque de bonis privatorum d. fiat Ci. in da se imetje … ne zmanjša Ci., d. provinciae Ci. krčenje zakonite oblastniške dobe v provinci, in assidua deminutione Sen. ph. v … pojemanju, auctūs ac deminutiones (fontis) Plin. iun. uplahovanje; occ. pravica zmanjševanja: utque Feceniae Hispalae datio deminutio … esset SC ap. L. in da imej Fecenija Hispala pravico, od svojega imetja oddajati in ga zmanjševati.

2. pren.
a) zmanjšanje, (pri)kratenje, izguba: libertatis Ci., honor aut d. Plin. čast ali nečast, muliebre fastigium in deminutionem sui accipiens T. ki jemlje … za kratenje svoje časti, mentis d. Suet. nezavedanje.
b) occ. α) drž.pr. capitis deminutio, gl. caput 4. b). β) ret. zmanjš(ev)anje v opisovanju: Corn. γ) gram. pomensko pomanjšanje kake besede: Varr., od tod tudi pomanjševalna oblika: Varr. idr. slovničarji.

four² [fɔ:] samostalnik
štirica
navtika četverec
množina 4% vrednostni papirji
množina tekme četvercev

on all fours po vseh štirih; v polnem soglasju
a coach and four četverovprežnik
coxed four četverec s krmarjem
light four, coxwainless four četverec brez krmarja

guitarro moški spol kitarica na 4 strune

illī, (adv. loc.), gl. ille II. 4.