Franja

1,4-dimetilbenzen samostalnik
kemija (aromatski ogljikovodik) ▸ 1,4-dimetilbenzol, para-dimetilbenzol, para-xilol

1,3-dimetilbenzen samostalnik
kemija (aromatski ogljikovodik) ▸ 1,3-dimetilbenzol, meta-dimetilbenzol, meta-xilol

1,4-benzendikarboksilna kislina stalna zveza
kemija (kislina) ▸ 1,4-benzoldikarbonsav, tereftálsav

1,2-dimetilbenzen samostalnik
kemija (aromatski ogljikovodik) ▸ 1,2-dimetilbenzol, orto-dimetilbenzol, orto-xilol

1. Newtonov zakon stalna zveza
fizika (zakon gibanja) ▸ Newton I. törvénye
Sopomenke: zakon o ravnovesju

A 1 [éiwʌ́n, éi nʌ́mbə wʌ́n] prislov & pridevnik
pogovorno odlično; prvovrsten, odličen

he's A 1 dobro se mu godi; sijajen dečko je
to be A 1 at s.th. dobro kaj znati

diabetes tipa 1 stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ 1-es típusú cukorbetegség

Acherōn -ontis, acc. -onta in -ontem, m (Ἀχέρων) Aheront,

1. epirska reka (Gurla), ki teče skozi Aheruzijsko močvirje in se izliva v Jonsko morje: L., Plin.

2. brutijska reka (Macone, po drugih Lesse): Plin., Iust. Soobl. Acheros: L.

3. reka in močvirje v Bitiniji: Val. Fl.

4. mitična podzemeljska reka (po Acheron 1.), čez katero so morale sence umrlih: qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron, Cocytus, Styx, Phlegeton Ci., via Tartarei quae fert Acherontis ad undas V., strepitus Acherontis avari V.; met. podzemlje: perrupit Acheronta Herculeus labor H., fugere Acheronta H., Acheronta movebo V. podzemeljske sile (oblasti). Od tod adj. Acherontēus 3 (Ἀχερόντειος) aherontski: Cl.; Acherontius 3 aherontski Serv.; Acheronticus 3 aherontski: Prud., Arn. — Star. lat. obl. za podzemeljski Aheront je Acherūns -untis, acc. -untem in (pri Lucr.) -unta, m (kot podzemlje tudi, toda redko, f) Aherunt (kot reka in podzemlje): nulla adaeque est Acheruns Pl., abire ad Acheruntem sine viatico Pl., ab Acherunte redimere N. iz podzemlja rešiti, ex Acherunte excitare Ci.; sicer se sklada (v pomenu "podzemlje") tudi kakor mestna imena: advenio Acherunte Enn. ap. Ci., praemittere aliquem Acheruntem prius Pl., quoniam Acheruntest (= Acherunte est) mortuorum Pl., quaecumque Acherunte profundo prodita sunt esse Lucr.; loc.: Acheruntī v podzemlju: Enn. fr., Pl., Ci., N., Lucr.; pren.: Acheruntis ostium Pl. vhod v podzemlje, "peklenska vrata" = smrdljiv kraj; prim.: ex ostio altae Acheruntis Poeta ap. Ci., Acheruntis pabulum Pl. za pekel goden človek (o nekem izprijencu), Acheruns ulmorum Pl. peklensko žrelo za šibe, šalj. o sužnju, ki se ga pogosto šiba. Od tod

1. adj. Acherunticus 3 aheruntski, podzemeljski: regiones Pl., senex Pl. goden za Aherunt (smrt); Acherūsius, star. Acherūnsius 3 (Ἀχερούσιος)
a) Aheruntov, aheruntski: Acherusia aqua L.
b) podzemeljski: Acherunsia templa Orci ... Enn. ap. Varr. et ap. Lucr., vita Lucr. žalostno, bridko.

2. subst. Acheruntīnī (Acherontīnī) -ōrum, m Aherontovci, mestna občina v Brutiju, blizu reke Aheronta: Plin.

Opomba: V jambskem in trohejskem ritmu je prvi zlog besede Acheruns pri starejših pesnikih (poseb. pri Pl.) večinoma dolg, v epskih pesmih kratek.

bibō -ōnis, m (bibere)

1. pivec, vinski bratec, pijanec: Ap.

2. = bibiō 1., bibion: Afr. fr.

calculō -ōnis, m = calculātor 1.: Aug.

capnītis -tidis, f (gr. καπνῖτις dimasta)

1. kapnitida, neke vrste kalamina ali kobalt: Plin.

2. = capniās 1.: Plin.

cōla -ae, f, m = cōlon 1.: Ven.

crūditātiō -ōnis, f (crūditāre) = crūditās 1.: Cael.

dēnotātus -ūs, m (dēnotāre) = dēnotātiō 1.: Tert.

differitās -ātis, f (differre) = differentia 1.: Lucr., Arn.

dracōnītis -idis, f = dracontia 1.

dracontitēs -ae, m (gr. *δρακοντίτης) = dracontiās 1.: Isid.

dromedārius -iī, m (dromas) = dromas 1.: Hier., Vulg.

dulcēdō -inis, f (dulcis)

1. sladkost, sladkoba: Macr., aquarum Lucr., frugum et vini L., vini Plin., sanguinis O., nimia mellis Ap.

2. pren.
a) sladkost, slast, milina, prijetnost: Vitr., gloriae, orationis, iracundiae Ci., irae, agrariae legis L., amoris V., vocis O. blagoglasje, doctae linguae (zgovornega jezika) O., avium Corn. milo ptičje petje, cantūs Ap., carminum Vell., Ap.;
b) abs.: cum omnes sensus dulcedine omni … moverentur Ci., fructum dulcedinis capere Lucr., dulcedine laetus V.

3. occ.
a) duševna sla, mik do česa, po čem, poželenje: Cels., Plin., plebeios creandi L., praedandi L., praedae Iust., bibendi Cu., perpotandi pervigilandique insana d. Cu., d. caedum Sil. tecum loquendi Plin. iun.
b) telesna sla, mik: quae naturā bona sunt, quia dulcedine hac … carent, non cernunt satis Ci., d. faucium Sen. ph., perniciosa illa d. intus cohibita Ap.; kot bolezen = srbečica, srab: P. Veg., Aus.; od tod met.: hinientium dulcedines Laevius ap. Ap. = hippomanes 1.

elegīon -iī, n (gr. ἐλεγεῖον) = elegīa 1.: Porph.