Franja

ost¹ [ó] ženski spol (-i …) die Spitze; figurativno der Stachel
figurativno vzeti ost čemu (einer Sache) die Spitze abbrechen, den Stachel nehmen
osti množina, šport die Stechgabel

ost² [ó] ženski spol (-i …) matematika vrsta singularnosti krivulje: der Rückkehrpunkt

-ōst ž mrzličavost

-ōst ž
1. razpoloženost
2. ubranost, uglašenost

Ost, (der) vzhod; Ost und West vzhod in zahod; aus Ost und West z vseh strani neba; Wind: vzhodnik

Ost- vzhodni, vzhodno

óst (nož ipd.) point; figurativno (poanta) point, sting

óst dovtipa, šale the point of the to joke (ali jest), the best of the joke
palica z óstjo goad

óst pointe ženski spol , bout moški spol pointu, aiguillon moški spol

flg mordant moški spol
odlomiti čemu ost briser la pointe de quelque chose
kritična, satirična ost mordant critique, satirique

óst (-í) f

1. (konica) punta; cuspide; pungolo, stimolo:
ost kopja, meča, trnka punta della lancia, della spada, dell'amo
zool. čelna ost rostro (del gambero)

2. pren. appunto; frecciata, stoccata:
kritična ost appunto critico
ost odbiti besedam smussare gli aculei alle parole
kritiki odkloniti ost moderare l'appunto critico

3. rib.
ost za hobotnice pulpara
ost za sipe calamariera, totanara

óst osti
1. šiljak: kovinska ost; odlomiti ost
2. oštrica: satirična ost
3. mn. ostve: loviti ribe z -mi

óst punta f

odlomiti čemu ost despuntar a/c

óst -í ž., шпиль -я́ ч.

óst -í ž vârf

ост m (mor.) vzhod; vzhodnik

aculeus -ī, m (acuere, acus -ūs)

1. bodica, želo, ost: apis Ci., nepas aculeis uti videmus Ci., ac. sagittae L., Iust. ost, aculei calcis Col. petelinje ostroge, tabulam aculeis configere Col.

2. pren. (poseb. v pl.)
a) ost, želo, zbadljivka, pikanje: ille pectus pungit aculeus Pl. skrb, severitatis, contumeliarum, orationis Ci., fuerunt nonnulli aculei in C. Caesarem Ci. ep., sollicitudinum aculei Ci. moreče skrbi.
b) osten = vzpodbuda: haec ad animos stimulandos aliquem aculeum habent L.
c) globok vtis: ut cum delectatione aculeos etiam relinqueret in animis Ci., relinquere aculeum in audientium animis Plin. iun.
č) tenkoumnost: aculei et tortuosum genus disputandi Ci.

acūmen -inis, n (acuere)

1. ost, ostrina, ostri konec: verba sub acumen stili subeant Ci. (gl. subeō), ac. digiti, caudae O., rostri O., Plin., scorpii Ci. poet. želo, nasi, coni Lucr., montis O. krn (fem.), lignum sine acumine O. kopjišče brez osti, auspicium ex acuminibus Ci. (prim. acumina auspicata Arn.) ugodno znamenje, kadar so iz suličnih osti letele iskre; pren.: in acumine pulchritudinis esse Arn. na vrhuncu.

2. pren.
a) ost, ostrina (uma), ostroumje, bistroumje, dovtipnost, razumnost: ingenii N., ingeniorum Ci., Plin., dialecticorum Ci., ubi est acumen tuum? Ci., verbi aut sententiae quoddam acumen Ci. ost, etiam interpretatio nominis habet acumen Ci. dovtip, (Romanus) Graecis admovit acumina chartis H.
b) tenkoumnost, zvita ukana: argutiae et acumen eius Ci., nota meretricis acumina H.
c) želo = bridkost: acuminibus dolorum tortari Arn.
č) rezkost: acumina saporis Plin.

aguijón moški spol konica, ost, ostroga, želo; spodbuda, stimulans

apex -icis, m

1. konica, ost, koničast konec, vrh, rt, kopa: flamma apicem per aëra duxit O. plamen se je koničasto dvignil v zrak, levis apex (sc. flammae) visus fundere lumen V. koničast plamen, huius (lauri) apes summum... obsedere apicem V., montis ap. O., Sil., ap. Peliacus O., Siculus (= Aetna) Lucan., gratus Iulo sublimis apex (sc. montis Albani) Iuv., obelisci Plin., eiusque (sc. falcis) velut apex pronus imminens mucro vocatur Col.; pren. vrhunec, najvišja stopnja: tenere summum apicem perfectionis Arn., dignitatum apices maximi Amm.

2. met.
a) konica šlema, vrh šlema, poseb. kovinska cev, v kateri tiči konjski rep: apicem summum (galeae) hasta tulit V.; odt. pren. čelada, šlem: ardet apex capiti V.
b) grebenast izrastek na ptičjih glavah: Plin.
c) na vrhu bele svečeniške kape (albus galērus) pripeta, z volno ovita oljkina šiba: Serv., P. F.; od tod pren. koničasta kapa, stožčast klobuk, in to: α) iz krzna žrtvovanega jagnjeta sešita, z oljkino šibo okrašena stožčasta svečeniška kapa: lanigeri apices V., ap. Dialis (Jupitrovega svečenika) Val. Max., cui libet apicem Dialem imponamus L. = naredimo za Jupitrovega svečenika, apex, qui est sacerdotum insigne, dictus est ab eo, quod comprehendere vinculo antiqui apere dicebant P. F. β) = tiara azijskih vladarjev: ab aquila Tarquinio apicem impositum Ci., regum apices H. krone, naglavja, diademi, apicis nobilitatus auctoritate Amm.; met. kraljevska oblast: apicem Fortuna sustulit H.; pren. okras, čast: apex est autem senectutis auctoritas Ci.
č) gram. α) znamenje dolžine nad samoglasniki (npr. á, šele pri poznejših slovničarjih ā): Q. in pozni slovničarji; pren.: nullum apicem quaestionis praetermittere Arn. niti pičice vprašanja ne preskočiti, disputare de apicibus iuris Ulp. (Dig.) o pravnih malenkostih. β) apices litterarum Gell. potegi črk; met. (v pozni ces. dobi) pisanje, spis, pismo: apicum oblator Sid., poseb. apices sacri Sid. ali apices Augusti Cod. Th., Cod. I. cesarski dopisi, lectores divinorum apicum Cod. Th.

arrow-head [ǽrouhed] samostalnik
puščična ost
botanika streluša

bȃdalj -dlja m, mn. bȃdlji, bȁdljevi
1. železna ost na ostnu
2. spodbuda: slava je silan badalj