Franja

àda ž (t. ada) otok v reki, osredek: Ada Ciganlija, Ada-Kale

àda členica za izražanje nasprotja, pa: ti me grdiš, ada vala neću da se smijem ti me zmerjaš, pa se potem menda ne bom smejala; ada za svu igru bez gusala ja ti ne bih paru tursku dao (Njegoš)

ada moški spol ingver

Leucadia -ae, f (Λευκαδία) Levkádija, otok in mesto v Jonskem morju (blizu Akarnanije z Apolonovim svetiščem (zdaj otok St. Maura, mesto pa Leukada, sl. Levkada)): L., Mel. — Soobl. Leucas -adis, acc. -ada in -adem, f (Λευκάς) Levkáda: L. (o mestu), Plin., Leucada continuam veteres habuere coloni O., toda: pete protinus altam Leucada nec saxo desiluisse time O. (Heroid. 15, 172, o otokovem rtu). — Od tod adj. Leucadius 3 (Λευκάδιος) levkád(ij)ski: aequor, deus (= Apollo) O., Apollo Pr., quotannis tristia Leucadio sacra peracta modo O. na levkad(ij)ski način, po levkad(ij)sko (Levkad(ij)ci so namreč vsako leto s pečine vrgli človeka v morje, toda tako, da se ni ubil), Leucadium litus, vinum Plin. Leucadiēnsis -e levkád(ij)ski: ab Actio navigantes stadia circiter LX veniunt ad Isthmum Leucadiensium Hyg., quam ob rem a Corcura iubeat Action navigare, quod est e regione traductionis Leucadiensis Hyg. Subst.

1. Leucadia -ae, f
a) deklica z Levkád(ij)e, Levkád(ij)ka, naslov Turpilijeve komedije: Ci.
b) ljubica Varona Atačana (Varro Atacīnus): Varro Leucadiae maxima flamma suae Pr.

2. Leucadiī -ōrum, m Levkád(ij)ci, levkád(ij)ski otočani: L.

Leucātās -ae, m: Enn., Ci., V., L. in Leucātēs -ae, m: V., L., Plin., Fl. (Λευκάτας) Levkátas, Levkát (zdaj Capo Ducato), levkad(ij)ski rt. — Soobl. Leucas -adis, acc. -ada, f Levkáda (prim. Leucas pod Leucadia): O. (Heroid. 15, 172), Sen. tr.

osrédek -dka m
1. star. ada, rječni, rečni otok, rječno, rečno ostrvo
2. središte, centar: osredek kulturnega življenja
3. neizorana zemlja izmedu dvije njive
4. srednja brazda: nazadnje zorati še osredek
5. šumom drugoga vlasnika, sopstvenika opkoljeno zemljište

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.

barba ženski spol brada; resa pri žitu; kozja brada

Barba azul Sinjebradec
barba de ballena ribja kost
barba cerrada, barba corrida, barba entera polna brada
barba de chivo kozja brada
barba inglesa zalizci
barba honrada častivredna oseba
barba en punta kozja brada
hombre de barba pogumen človek
barba a barba iz lica v lice
a la barba, en las barbas (de) vpričo; navkljub
por barba na osebo, po osebi
a barba reg(al)ada na pretek
andar con la barba sobre el hombro v strahu in opreznosti živeti
hacer la barba a uno obriti koga, opehariti, ujeziti, slabo o kom govoriti
llevar a uno por la barba koga za nos vleči
mentir por la (mitad de la) barba nesramno lagati
barbas de hielo ledene sveče
echar a las barbas u/c pod nos dati komu
subirse a las barbas de uno komu čez glavo zrasti
tener buenas barbas odločen biti; brhek biti
tener pocas barbas neizkušen biti
eso tiene (ya) barbas to je že dolgo znana stvar
¡por (para) mis barbas! pri moji duši!

ígla aguja f

jelova igla pinocha f
magnetna igla aguja iman(t)ada
pletilna igla aguja de (hacer) media, aguja para labores de punto
ušesce pri igli ojo m de la aguja
vdetí iglo enhebrar una aguja
sedeti kot na iglah (fig) estar en (ali sobre) ascuas

ōvum -ī, n (iz *ōu-om; prim. gr. ᾠόν, lezboško ὤιον [iz *ōu̯i̯-om], dor. ὤεον (iz ὤƑεον [<*ōu̯ei̯-om] „kar spada k ptici“, „kar najdemo pri ptici“, „ptičji produkt“; prim. lat. avis), sl. jajce, got. ada, stvnem. ei, nem. Ei, ang. egg)

1. jajce: O., H., V., Suet., Cels., Cael., Lamp. idr., ovi putamen Col., Plin. jajčja lupina, o. parĕre, gignere Ci. ali facere Varr. ali edere Plin. ali ponere O., Col. (z)nesti (leči). Rim. obedi so se začeli z jajci in končali s sadjem; od tod preg.: integram famem ad ovum affere Ci. ep. do jajca = do začetka obeda, ab ovo usque ad māla H. „od jajc do jabolk“, po naše „od juhe do posladka“ = od začetka do konca; v povezavi z mitološko zgodbo o Ledi (gl. Lēda): nec gemino bellum Troianum orditur ab ovo H., ovo prognatus eodem H. = Kastorjev brat Poluks.

2. metaf. jajce, ena izmed 7 jajčastih podob na dirkališču v cirkusu; spominjala je na jajce, iz katerega sta prišla Kastor in Poluks, zaščitnika cirkuških umetnosti. Po teh jajcih so šteli kroge na dirkališču; po vsakem krogu so vzeli eno jajce z njegovega podstavka (fala): ovum sublatum est Varr., ova ad notas curriculis numerandis L.

3. meton. mera jajčje lupine (= kolikor drži jajčja lupina): tribus ovis Plin.

quīnqu-ennis -e (quīnque in annus)

1. petleten, peteroleten, pet let star: Col. idr., filia Pl., filius Iust., vinum H.

2. pesn. praznovan (na) vsakih pet let: Olympias O. praznik v Olimpiji = olimpi(j)ada; subst. n. pl. quīnquennia vsako peto leto odvijajoče se igre: cum stata laudato caneret quinquennia versu Stat.

selinoīdēs, acc. -īdea (tuj. σελινοειδής) podoben zéleni: PLIN. (po nekaterih izdajah selīnas -adis, acc. -ada).

symplēgas -adis in -ados, f (tuj. συμπληγάς) skupaj udarjajoča; kot subst.

1. nom. propr. pl. Symplēgadēs -um, f (Συμπληγάδες sc. νῆσοι) Simplegádi (f. du.), skalnata otočka pri Bizantiju na Bosporju, imenovana tudi Cȳaneae, ki sta (kot pravi mitološko izročilo) udarjala eden ob drugega in uničevala vse, kar je prihajalo vmes; ustavila sta se šele, ko je ladja Argo srečno preplula skozi njiju: O. (z acc. -adas), Mel., Plin., Hyg.; sg. Symplēgas Simplegáda: Lucan., Val. Fl. (z gen. -ados), Ven. (z gen. -adis), Cl. (z acc. -ada).

2. (šalj.) metaf. o ritnicah, ki tiščita ena ob drugo: sic constringuntur gemina Symplegade culi et nimias intrant Cyaneasque natis Mart., tergum, colla, umeros, luteae Symplegadis antrum, tam diuersa locis vaga carnificina pererrat Aus.