Franja

žvenket [è] moški spol (-a …) das Geklirr, das Klirren
žvenket kozarcev der Klingklang, Becherklang, Gläserklang

žvenkèt clank, clash; clatter; chink; rattle

žvenkèt, žvenketánje cliquetis moški spol , tintement moški spol , bruit moški spol , choc moški spol

žvenkèt (-éta) m tintinnio, squillo, trillo

žvenkèt -eta m zveket, zveka: žvenket orožja, železa, denarja, kozarcev, zlata, mečev

žvenkèt (kozarcev) tintineo m ; (razbite posode) estrépito m , fam estropicio m ; (mečev) choque m ; (oken) temblor m ; (orožja) sonido m

žvenkèt -éta m., брязк -у ч., бря́зкіт -коту ч.

žvenkèt -éta m clinchet, ţăcănit

acciottolio m (pl. -ii) žvenket (kuhinjske posode)

bruit [brɥi] masculin šum; hrup, ropot, trušč; grmenje, bobnenje; žvenket(anje), rožljanje; figuré govorica, govoričenje

pas de bruit! tiho! mir!
sans bruit brez hrupa, tiho; rahlo, lahno; diskretno
bruits pluriel en l'air gole, prazne, neosnovane govorice
bruit d'enfer peklenski hrup
isolé contre le bruit izoliran proti hrupu
il n'est bruit que de cela samo o tem se govori
le bruit court govori se, širi se govorica
démentir un bruit demantirati govorico
faire du bruit dajati povod za govorice o sebi
faire grand bruit zbuditi pozornost, prah dvigniti; veliko govoriti, razpravljati (de o)
ne pas faire grand bruit ne delati velikega hrupa
faire courir, répandre un bruit širiti, raztrositi govorico
faire un bruit à crever le tympan, à rompre la cervelle, à fendre la tête delati oglušujoč hrup

cȋk m
1. krik, vrisk: probijali smo se kroz cik gologlavih djevojaka
2. cvič: čuje se cik galebova
3. žvenket: cik dukata
4. teme: udariti koga po ciku
5. med. trganje: udari cik u kosti začelo je trgati po kosteh

clangour ameriško clangor [klǽŋgə] samostalnik
zvok, žvenket, cingljanje; hrumenje

clank [klæŋk]

1. samostalnik
rožljanje, žvenket

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
rožljati, žvenketati

clash² [klæš] samostalnik
prepir, nesoglasje, nasprotje; rožljanje, žvenket

clash of arms oborožen spopad
clash of opinions nesoglasje

clatter² [klǽtə] samostalnik
žvenket, ropot, topot; rožljanje; blebetanje, čebljanje

clink¹ [kliŋk] samostalnik
žvenket, zven, rožljanje
sleng ječa, luknja

cliquetis [klikti] masculin žvenket(anje), rožljanje

cliquetis de mots (figuré) zveneče, a prazne besede

crepitus -ūs, m (crepāre) ton, jek, zvok, žvenket ipd.: echo crepitu clangente cachinnat Acc. fr., cr. creber Varr. trušč (v mestih in vaseh), num qui strepitus, clamor, crepitus exauditus est? Corn., non ad ictum tantum exagitamur, sed ad crepitum Sen. ph. (ob hreščanju), magis mihi vox avocare (da moti) videtur quam crepitus Sen. ph. hrušč; (o orožju) rožljanje, žvenket: armorum, missilium L., gladiorum Auct. b. Hisp.; (o kovinski opremi, o posodi) žvenket(anje), ropot(anje): crepitūs frenorum Varr., cr. calicis Vitr., si trulla inverso crepitum dedit aurea fundo Iuv.; (o tečajih in zapahih) škripanje: sonitum prohibe forium et crepitum cardinum Pl., sonitum et crepitum claustrorum audio Pl.; (o mlinu) klopot(anje): molarum cr. Enn. fr., molae crepitum faciebant Naev. fr. so klopotali; (o razpetem platnu) šum(enje): carbasus ut quondam magnis intenta theatris dat crepitum Lucr. šumi; (o glasbilih) donenje, glas, zvok, zvenenje, razleganje: cr. musicus Pac. fr., aeris L., Sen. ph. = cymbalorum L., crepitus ululatusque nocturni (namreč ob Bakhovi svečanosti) L., crepitu dissono auxilians (ob mesečevem mrku) Plin., cr. testarum (glinastih škrgetcev) Iuv., magno tibiarum et scabellorum crepitu Suet.; (o glasu): cr. vocum Sen. ph. močno zveneči glasovi, virtus et philosophia et iustitia verborum inanium crepitus est Amm. so le prazne besede; (o gromu, bučanju ipd. zračnih pojavih): nec fulmine tanti dissultant crepitus V. bobnenje groma; poseb. ob pojavu kakega božanstva: strepitus (hrup), crepitus (prasketanje), sonitus (hrušč), tonitrus Pl.; (o dežju) šum(enje): imbrium per folia cr. Plin.; (o stvareh, ki pokajo, se rušijo ipd.) hrušč, lomot: cr. arboris, aedificiorum Plin., montes duo inter se concurrerunt crepitu maximo Plin.; (o ognju in gorečih predmetih) prasket(anje), sikanje: cr. ignis, ignium Plin., Amm., viridis materiae flagrantis L.; (o delih človeškega in živalskega telesa): cr. dentium Ci. šklepetanje, škrtanje, pedum Ci. škripajoče stopinje, articulorum, cum se ipsae manus frangunt Sen. ph. pokanje, digitorum Mart. tlesk(anje) s prsti, alarum L. frfotanje; (o udarcih) plesk, tlesk, tresk: nulla vox inter crepitum plagarum auditur nisi haec Ci. medtem ko so peli udarci; poseb. crepitus ventris, v zvezi tudi samo crepitus „pok“ = glasni prdec, glasni vetrovi, glasno spuščanje vetrov (flatus pa je tiho spuščanje vetrov): Min., veniam dare flatum crepitumque ventris in convivio emittendi Suet., ventre redditi crepitus Sen. ph., reddere crepitus Plin., Sen. ph., sed illi (Stoici) crepitus aiunt aeque liberos ac ructus esse oportere Ci.

Geklirr, das, žvenkljanje, von Glas: žvenket, von Waffen: žvenketanje

jingle¹ [džiŋgl] samostalnik
zvončkljanje, žvenket
tehnično signalni zvonec; preproste rime; avstralski in irski enovprežen voz na dve kolesi