Franja

žúriti žȗrīm
I.
1. hiteti: žuriti na stanicu
2. prehitevati: časovnik žuri za minut, za minutu dnevno
3. priganjati: mladići su ih žurili da što prije budu gotove
II. žuriti se
1. hiteti: žuriti se na stanicu; žurio se da na vrijeme dode
2. muditi se: vidi se, žuri mu se; meni se nikad ne žuri
3. podvizati se: ja moram da se žurim

жури́ти журю́ недок., žalostíti -ím nedov.

brísati -šem
1. brisati: brisati posodo, dolg, magnetofonski zapis; brisati si roke, solze, čevlje ob travo
2. tući: neusmiljeno ga je brisal
3. brisati jo kam žuriti, brzo ići; nebo se briše
nebo se vedri; vsak si ob tebe čevlje briše
svatko može da radi s tobom što hoće
4. brisani prostor

brzéti -im brzati, žuriti, brzo ići, brzo prolaziti: brzeti z avtom po cesti, v službo, na postajo; čas brzi

dvízati se -am se
1. žuriti se: dvizati se proti domu, v mesto
2. brzo raditi: fantje se dvizajo okoli čolna

festīnō -āre -āvī -ātum (gl. confestim; denom. iz *festiō, *festīnis [pozneje -iō: -iōnis]; *festi- iz *fers-ti-, prim. fastigium)

1. intr. hiteti, pohiteti, podvizati se, (po)žuriti se: Cels., Auct. b. Alx., Q., T. idr. quantum poteris, festina Pl., quid festinas? Ter., Romani … intenti festinare, parare S., festinate, viri V., currus, esseda, naves festinant H., quamquam festinas, non est mora longa! H., festina lente Suet. ne prenagli se. Z določilom kraja na vprašanje kam?: alii ad portas festinare S., f. ad effectum operis L., ad bellum civile Eutr., in provinciam Ci., in Italiam Vell.; pren.: ad haec festinat animus Ci. z inf.: fugere festinans senatus consultum fecit Ci., Macedoniam praeoccupare festinavit N., abire f. S., ultum ire iniurias festinat S., id … festinabat, Bocchi pacem inminuere S.; s prvim sup.: eamque raptum festinabant Ap.

2. trans. pohiteti, pospešiti: f. profectionem S., fr. cuncta ad bellum S., fugam, poenas V., cuncta festinat manus H., f. mortem in se T. naglo se usmrtiti, pohiteti, Gell.; v pass.: nec virgines festinantur T. in devic (deklet) ne možijo prezgodaj, festinatum iter O., festinata exactio, — mors, festinatus dilectus T., festinatis lictorum manibus in carcerem raptus T. annis festinatis raptus Mart. po prezgodnji smrti, festinata senectutis insignia Plin. iun., festinata signa movere Sil., res festinata Suet., festinata velocitas Iust., id festinatum est, ut … Amm.; occ. hitro (v naglici) napraviti, storiti, pripraviti, izvršiti: vestes O., soleas S. fr. hitro nadeti si, hitro si obuti, caedes, patibula, ignes, cruces T., iussa Sibyllae V. — Od tod

1. adv. pt. pr. festīnanter hitro, v naglici: Vell., Col., Suet., illud mihi a te nimium festinanter dictum videtur Ci., festinanter omnia videtis suscepta Ci.; v komp.: Cels., Col., Plin., Suet., compositius cuncta quam festinantius agerent T., festinantius nuntiare Plin. iun.; v superl.: festinantissime respondere Aug.

2. adv. abl. n. sg. pt. pf. festīnātō hitro, urno, v naglici: Col., Plin., Q., Suet., Iust.; komp. festīnātius: Suet., Amm.

grabíti i gràbiti -im
1. grabljati, grabuljati: grabiti seno, listje
2. zgrtati: začel je z obema rokana grabiti dragocenosti na mizi
3. grabiti, otimati: vse življenje je grabil in stiskal; tujci so grabili po naši zemlji
4. hvatati: grabiti koga za roko, za vrat; bager grabi material
5. hvatati, obuzimati: grabi me huda jeza
6. grabiti, žuriti, hitati: dobro je grabil pot

hítati -am dijal.
I. hitati, bacati: hitati polena v peč
II. hitati se žuriti, hrliti, hitati: dekleta so se hitala, da ne bi zamudila

hitéti -im žuriti, hitati, hrliti, nagliti, hitjeti (-teti): hiteti za kom, na vlak, k sosedu; hiteti domov
žuriti kući; hiteti po opravkih
žuriti na posao; hitim naznanit novico
žurim da javim novost; čas hiti
vrijeme brzo prblazi

mudíti -im
I.
1. zadržavati: ne bom te več mudil s svojim obiskom
2. zadocnjavati, zakašnjavati: pogledal je na uro, gostje so že nekoliko mudili na vlak
bili su kasni; hitela je, da ne bi mudila
da ne bi zakasnila; v šolo je vedno mudil
uvijek, uvek je zakašnjavao
II. muditi se
1. žuriti se: mudi se mi na vlak
2. saj se nič ne mudi
ne žuri se, nije hitno; kam se vam mudi
kuda žurite; zelo se mi mudi domov
hitno moram kući; mati se je mudila z otrokom, zato ni skuhala kosila
majka je bila zauzeta djetetom (det-), zato ručak nije spremljen; zdravnik se je dolgo mudil pri bolniku
dugo se zadržao kod bolesnika; rojaki iz Amerike se mude v stari domovini
borave u staroj domovini; z matematično nalogo sem se dolgo mudil, čeprav ni težka
matematični zadatak, iako nije težak, dugo me je zaposlio; stvar se ne mudi
stvar nije hitna

nágliti -im žuriti se, hitjeti (-te-), hitati: nagliti proti domu; nagliti z delom
žuriti se u poslu; zakaj se tako nagliš
zašto tako žuriš

páščiti se -im se dijal.
1. paštiti se, žuriti (se): paščiti se domov; kam se tako paščiš
2. truditi se, naprezati se: paščil se je, da bi bil kmalu gotov

pohitévati -am žuriti, hitati, nagliti, hitjeti (-te-)

rézati režem
1. rezati, sjeći (se-): rezati z nožem
rezati, sjeći nožem; rezati kruh, les; žaga dobro reže; rezati tobak
2. rezati, presijecati (-se-) cestu, drum na zavojima, okukama: rezati ovinke
3. orezivati, podsijecati, podsecati: rezati trto, drevo
4. vaditi: rezati šoto, rušo
5. krojiti: rezati usnje, tkanino
6. rezati, klesati: rezati kamen; balkon iz rezanega kamna
7. rezati, urezivati, gravirati: rezati v baker
8. rezati: srajca iz hodnega platna ga reže po hrbtu
9. rezati, probadati, žigati: v trebuhu ga reže
10. rezati: veter reže v lica; vino, mraz reže; oster glas reže zrak; godci jo dobro režejo
svirači dobro sviraju
11. sjeći, miješati, mešati razna vina: rezati vino
12. štrojiti, škopiti: rezati bikca, prašička
13. rezati jo kam žurno ići nekud, žuriti nekud

spéšiti -im
I.
1. žuriti (se): spešiti domov; spešiti korak, delo
2. ubrzavati: bobni spešijo hitrost plesa
II. spešiti se žuriti (se): spešiti se v šolo, na delo

spéti spem i spejem, spei -te, spel spela ići, hitati, žuriti

vihráti -am
1. lepršati, vihoriti, vitlati se: zastave vihrajo v vetru
2. juriti, žuriti: kam vihraš
3. površno, aljkavo raditi, murdariti: vihrati pri delu
4. razmetati zupce: vihrati žago
5. tupiti: vihrati koso

žalostíti -ím nedov., жури́ти журю́ недок., смути́ти смучу́ недок.

žȕrkati -ām (se) gl. žuriti (se)