Franja

žubor|eti (-im) plätschern (tudi figurativno pogovor), dahinplätschern

žuboréti (voda) to murmur; to purl; to ripple

žuboreč murmurous; purling; rippling

žuboréti (voda) clapoter, murmurer ; (pesniško) gazouiller

žuboréti (-ím) imperf.

1. mormorare, sussurrare; gorgogliare:
potoček žubori il ruscello gorgoglia

2. mormorare; cinguettare

žuboréti -im, žubori -ite, žuborel -ela žuboriti: voda žubori v potoku

žuboréti murmurar; murmujear

žuboréti -í nedov., v 3. os., дзюрча́ти -чи́ть недок., журча́ти -чи́ть недок.

žuboréti -ím nedov. a murmura, a susura

babble [bǽbl]

1. neprehodni glagol
(iz)blebetati; žlobudrati, gobezdati, čebljati; žuboreti

2. samostalnik
čebljanje, blebetanje, žlobudranje, gobezdanje; žuborenje

babiller [-je] verbe intransitif brbljati, blebetati, klepetati; žvižgati (kos); žuboreti

bicker¹ [bíkə] neprehodni glagol
prerekati, pričkati, prepirati se
figurativno pljuskati; žuboreti; plapolati

brawl [brɔ:l]

1. samostalnik
pretep, prepir, zdražba

2. neprehodni glagol
prepirati se, razgrajati; žuboreti, šumeti

br̀bljati -ām ekspr.
1. brbljati: nemoj toliko brbljati
2. žlabudrati: brbljati kao vračara
3. žvrgoleti: o tome već vrapci brbljaju na krovu
4. vreščati: ne brbljaj kao švraka
5. žuboreti: potok veselo brblja

brbòtati br̀boćēm, brbótati br̀bōćēm brbotati, žuboreti: patkica brboće u plićaku; slušam kako brboće voda u nargiletu

bubble² [bʌ́bl]

1. neprehodni glagol
mehurčkati se; kipeti, vreti; žuboreti, šumljati
arhaično slepariti

2. prehodni glagol
prevreti; oslepariti

chanter [šɑ̃te] verbe intransitif peti, prepevati; žvrgoleti; šumeti, žuboreti; škripati (vrata); verbe transitif opevati; hvaliti, slaviti; familier povedati, pripovedovati; populaire ovaditi, izdati

faire chanter quelqu'un izsiljevati koga
chanter en duo, en quattuor peti v duetu, v kvartetu
chanter à livre ouvert, à première vue iz not peti, brez predhodne priprave
chanter juste, faux pravilno, napačno peti
chanter pouilles à quelqu'un grditi, opsovati koga
chanter à pleins poumons, à pleine voix, à tue-tête na ves glas, na vse grlo peti
chanter victoire vpiti hurá
chanter dans un chœur, une chorale peti v zboru, v pevskem društvu
que me chantez-vous là? (familier) kaj mi pripovedujete tu?
chanter! es louanges de quelqu'un zelo pohvalno govoriti o kom, hvalo komu peti
si cela (ça) vous chante če vas to veseli
comme ça vous chante kot, kakor imate rajši
c'est comme si on chantait (familier) je, kot da bi v veter govoril
je te ferai chanter sur un autre ton te bom naučil, da boš druge strune ubral
il faut qu'il chante sur un autre ton (figuré) mora se spremeniti
il chante toujours la même chanson vedno isto (pesem) goni

chatter¹ [čǽtə] neprehodni glagol
čenčati, blebetati, klepetati, žlobudrati; žvrgoleti; žuboreti; šklepetati; ropotati (stroji)

crepitō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. crepāre) ponavljajoče ali neprestano glasiti se; (o orožju, kovinskih predmetih) rožljati, zveneti, žvenketati ipd.: crepitantia concutit arma, arma ferunt inter nigras crepitantia nubes O., audierant necdum impositos duris crepitare incudibus enses V. odmevati, sic leni crepitabat bractea vento V. je šumela; (o tem, kar od kovine šumi ali zveni): arbor … , fulvo ramis crepitantibus auro O., cum vaginae catellis, baltea laminis crepitent Plin.; (o glasbilih) doneti, zveneti, škrebetati: Curetum aera crepitantia V., sistrum crepitans Pr., sonitus cymbalorum magno fragore crepitantium Mel.; (o listju) šumeti, šušteti, šelesteti: folia inter se crepitantia Plin.; (o vetru, toči) šumotati, bučati, hreščati, hrumeti, sikati, vršeti: lenis crepitans auster V., multā grandine nimbi culminibus crepitant V., multa in tectis crepitans salit horrida grando V., grando … crepitat ac solvitur Sen. ph.; (o vodi) šumeti, bučati, žuboreti: crepitantes undae V., tot leniter lymphis totā crepitantibus urbe Pr.; (o kamenčkih): invitat somnos crepitantibus unda lapillis O. s klopotajočimi potočnimi kremenci; (o ognju in gorečih predmetih) prasketati, sikati: laurus … flammā crepitante crematur Lucr., ardentes stipulae crepitantis acervi O., tura myrtata (z mirtami pomešana) crepitant in igni Plin., Agrigentinum salem … velut in igne crepitare Aug.; (o živalih in njihovih telesnih delih): crepitans cicada Ph. cvrčeč, ipsa sibi plaudat crepitante ciconia rostro O. s klopotajočim kljunom, maesto similem … ora dedere sonum tenui crepitantia rostro O., tractu squamae (namreč kačje) crepitantis O. klopotajoče, quaeque salutato crepitat Concordia nido (= ciconia, quae contra templum Concordiae ex consilio rostri sonitum facit) Iuv.; (o človeku in njegovih telesnih delih): quia clare crepito dentibus Pl. šklepetam (škrtam) z zobmi, ubi satur sum, nulla (intestina) crepitant Pl. mi ne kruli po trebuhu (po črevesju), duro crepitant sub vulnere malae V. pokajo, pluribus osculis collisa labra crepitabant Petr. so mlaskale, digiti crepitantis signa Mart. tleskajoča prsta; (o poosebljenih abstr.): crepitans dentibus algor Lucr. škripajoči.

čokòriti čòkorī ekspr. žuboreti: iz brda čokore mnogi izvori

ćȕćoriti -īm
1. žuboreti: ćućori voda preko livade
2. ščebetati, žvrgoleti: ćućori ptičica u granama
3. kramljati: ćućoriti o događajima posljednjih dana
4. šepetati: ćućoriti kome povjerljivo na uho