Franja

žȓtva ž, žȑtva ž žrtev: prinijeti, prineti što na -u prinesti kaj kot žrtveni dar; shvatiti život kao -u

dár -i i -a m, akuz. mn. i -i
1. dar, poklon: dati dar; deliti -ove; prejeti v dar; prinesti v dar, -ovi zemlje
proizvodi zemlje
2. dar, talent: imeti dar za glasbo, za jezike; pesniški dar; za to nima pravega -u
3. žrtva: klavni dar
žrtva klanica; božji dar
milostinja; dobra žena je božji dar
božje davanje; utrujen je, zato mu diši božji dar
zato mu prija proizvod zemlje, vino, jelo

žŕtev -tve ž žrtva: človeške -e
ljudske žrtve; vojne -e
ratne žrtve; smrtna žrtev; biti žrtev razmer
biti žrtva prilika; nesreča je zahtevala deset žrtev
udes je tražio deset žrtava

hekatómba ž (hekatombe) hekatomba, velika žrtva

διαβατήρια, ων, τά (sc. ἱερά) žrtva za srečno vožnjo, žrtva pred odhodom v vojsko ali pred prehodom črez reko.

ἱερός² 3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.

ὄργια, τά 1. žrtva, služba božja. 2. pos. tajni verski običaji ali obredi, tajna božja služba, misteriji (Demetre, Kibele, Bakha).

σφάγιον, τό (σφάζω) darilna žival; pl. žrtva, proroški znaki, prorokbe (iz gibanja darovane živali in iz droba).