Franja

žrec [é] moški spol (-a …) der Priester, Opferpriester

žrêc žréca m, zval. žrêče, mn. žréci, rod. žrécā (rus. , csl.) žrec, poganski duhoven

žréc (vrač, čarovnik) (pagan) priest

žréc sacrificateur moški spol , immolateur moški spol

žréc (-a) m

1. rel. (svečenik) sacerdote:
veliki žrec gran sacerdote

2. (vrač, vedež) stregone, indovino; sciamano

žréc m (rus.) žrec, neznaobžački svečenik, sveštenik

žréc sacerdote m sacrificador; inmolador m

жрец m žrec, svečenik; (zast.) vnet zagovornik

popa -ae, m (gl. coquō in prim. popīna) pomočnik (služabnik) svečenika, žrtveni sluga, žrec, strežnik pri žrtvovanju, ki je priskrbel vse potrebno za žrtvovanje (ogenj, vodo, vino, kadilo idr.), tudi darilne živali (cultrarius jih je klal z daritvenim nožem): Ci., Pr., Suet. Ker so bili ti pomočniki nav. debeli, metaf. popa venter Pers. debel trebuh, vamp(ež), (debelo)trebušnik.

sciamano m

1. šaman

2. žrec, vrač

shaman [šǽmən]

1. samostalnik
šamán, vrač, žrec, čarovnik in zdravnik pri primitivnih narodih Vzhodne Azije; zaklinjevalec duhov

2. pridevnik
šamanski

stregone m

1. etnol. vrač, žrec

2. ekst. čarovnik, čarodej:
apprendista stregone pren. čarovniški učenec

3. ekst. padar