Franja

žlobudra|ti (-m) schwatzen, plappern, schnattern; hitro: wie ein Wasserfall reden, ohne Punkt und Komma reden; nerazumljivo: ein Kauderwelsch reden

žlobudráti to prattle; to babble; to chatter

žlobudráti bavarder, caqueter, papoter

žlobudráti (-am) imperf. pren.

1. farfugliare; biascicare

2. cicalare, ciarlare, blaterare

3. ciangottare (dei bambini che cominciano a parlare)

4. gorgogliare, ciangottare (di acqua)

žlobudráti -am v. žlabudrati

babble [bǽbl]

1. neprehodni glagol
(iz)blebetati; žlobudrati, gobezdati, čebljati; žuboreti

2. samostalnik
čebljanje, blebetanje, žlobudranje, gobezdanje; žuborenje

blaterō (blatterō) -āre -āvī -ātum (onomatop., prim. blandus, balbus, babulus, blacterāre)

1. (nav. v obl. blaterō) blebetati, čvekati, kvasiti, žlobudrati, kvantati; abs.: cum magno blateras clamore H., malus iste verbero blaterans Ap.; z acc.: incondita et vitiosa blaterare Ap.

2. (v obl. blatterō) blablakati (o velblodu): P. F., blejati, blekati (o ovnu): Suet. fr.

cantō -āre -āvī -ātum (intens. glag. canere)

I. intr.

1. peti, prepevati, oglašati se (o človeku): V., H., O. idr., hi pueri cantare et saltare didicerunt Ci., c. ad chordarum sonum N. (o kitaristu), inde ad manum cantari histrionibus coeptum L. h kretnjam igralca; cantare v retoriki = pojoč (s pojočim glasom) govoriti, pojoč predavati (kot slabost): si cantas, male cantas; si legis, cantas C. ap. Q., vitium cantandi Q. razvada, da govornik govori s pojočim glasom; preg.: surdo canere Pr., ad surdas si cantet Phemius aures O. če bi pel gluhim ušesom; occ. (o pticah) peti, žvrgoleti: cantantes aves Pr.; kikirikati (o petelinu): Pl., Ci., Suet.

2. (o glasbilih) oglašati se, peti, doneti, zveneti: cantabat tibia ludis O., bucina cantat Pr.; nav. z abl. instrumenti igrati, piskati, svirati, trobiti na kaj: fidibus Pl., tibiis N., structis avenis O., calamo Sen. ph.; occ. bajalne (čarovne) besede govoriti, bajati, čarati: Ca., cantando rumpitur anguis V.

— II. trans.

1. peti, pesniti, zložiti (zlagati): neniam Varr. fr., carmina non prius audita canto H., c. rustica verba Tib., versum Gell., hymnos Eccl., Hymen (svatovska pesem) cantatus O., non est cantandum Iuv. ni treba pesniti, doctus cantare Catullum H. ki se je naučil peti Katulove pesmi.

2. occ.
a) peti, opevati, slaviti, proslavljati, poveličevati: deum Tib., nos convivia cantamus H., dum meam canto Lalagen H., tota cantabitur urbe H., per totum cantabimur orbem O., cantatus Achilles O., iam pridem istum canto Caesarem Ci. ep. že dolgo slavim tega tvojega Cezarja.
b) o pesniku, deklamatorju ali igralcu podajati, izvajati, recitirati; v slabem pomenu žlobudrati: togatas (fabulas) Iuv., epinicia Suet.; quae me iuvene ubique cantari solebant Q.
c) naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati): Vera cantas. Vana vellem Pl.; narocitičiti (naročati), svetovati, zabič(ev)ati, ponavljati: Nov. fr., haec dies noctesque canto tibi, ut caveas Pl., harum mores cantabat mihi Ter.
č) bajati, bajalne (čarovne) besede govoriti, zagovarjati, (za)čarati, pričarati: Ca., Varr., Sil., cantato densatur carmine caelum O., c. umbram Lucan. pričarati, cantatae herbae O., cantata luna Pr., cantatus puer Ap.

chatter¹ [čǽtə] neprehodni glagol
čenčati, blebetati, klepetati, žlobudrati; žvrgoleti; žuboreti; šklepetati; ropotati (stroji)

coze [kouz]

1. neprehodni glagol
blebetati, klepetati, žlobudrati

2. samostalnik
klepet

effūtiō -īre -īvī (-iī) -ītum (prim. fūtilis) (iz)blebetati, žlobudrati: Ter., Lucr., Suet., Gell., effutire leves versus H., ita temere de mundo effutiunt, ut … Ci., temere effutita Ci.

footle¹ [fú:tl] prehodni glagol & neprehodni glagol
pogovorno počenjati neumnosti; čenčati, žlobudrati

gabble¹ [gǽbl] prehodni glagol & neprehodni glagol
gagati; čenčati, žlobudrati; prehitro in nejasno izgovarjati ali brati

gibber [džíbə]

1. neprehodni glagol
klepetati, žlobudrati, čenčati

2. samostalnik
klepet, žlobudranje, čenče

jargonize [džá:gənaiz]

1. neprehodni glagol
govoriti v žargonu, žlobudrati

2. prehodni glagol
prenesti v žargon

tattle [tætl]

1. samostalnik
klepet(anje), čenčanje, brbljanje, žlabudranje, opravljanje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
klepetati, brbljati, čenčati, žlobudrati, opravljati; izbrbljati izklepetati

лопотать (vulg.) neprestano žlobudrati

зуб m zob pl.
зубы zobje v ustih;
зубья zobje na orodju;
положить зубы на полку stradati;
это мне не по зубам to je zame pretrd oreh;
в зубах навязло zagabilo se mi je;
он на этом зубы съел to dobro pozna iz dolgoletne skušnje; na tem si je polomil zobe;
глядеть в зубы кому (lj.) biti obziren do koga;
вырвать из зубов mukoma doseči;
точить зубы на кого jeziti se na koga, prežati na koga;
точить зубы на что prizadevati si zajeti kaj;
ни в з. толкнуть pojma ne imeti o čem;
зуб на зуб не попадает zobje šklepetajo od mraza;
зубы чесать žlobudrati;
он с ним з. за з. v ničemer mu ne popusti;
вставной з. umetni zob;
коренной з. kočnik;
глазной з. podočnik