Franja

žlebast [é] (-a, -o) rinnenförmig, rinnenartig; rillig, rillenförmig; (žlebljen) gerillt
žlebasti plaz die Runsenlawine, Tobellawine

žlébast žlebíčast gutter-shaped, grooved, channelled; fluted; groovelike

žlébast, žlebíčasto dleto gouge

žlébast en forme de gouttière, cannelé, rainuré, strié

žlébast (-a -o) adj. scanalato:
um. žlebasti steber colonna scanalata
strojn. žlebasta gred albero scanalato
obrt. žlebasto dleto bedano
navt. žlebasti obroč redancia

žlébast -a -o žljebast (žle-), olučast: -o dleto; -o kolesce
žljebast točkić

gerillt žlebljen, žlebast

òlučast -a -o žlebast: -o ležište

rillenförmig žlebast

rillig žlebast

rinnenartig žlebast

scanalato agg. izžlebljen; žlebast; utoren:
albero scanalato strojn. utorna gred
colonna scanalata umet. žlebasti steber

striō -āre -āvī -ātum (stria) progati, črtati, gubati, prižati: (sc. asparagus) in toros striatus Plin. v progaste šopke razširjen; kot arhit.t.t. narediti (delati) žleb(e) (žlebove, žlebiče), (o)žlébiti, (o)žlebíti, žlébkati (žlebkováti): columnas autem striari XX striis oportet Vitr. Pogosto pt. pf. striātus 3 žlebàt, žlébast: plagusiae Pl., concha, folia Plin., frons Ap. nagubano, nagubančeno, nagrbančeno, vrapavo; kot arhit.t.t. (o)žlebljen, (o)žlebkan, žlebkovan: columna Vitr.

sulcate [sʌ́lkeit] pridevnik
brazdast, izbrazdan, žlebast, izžlebljen

žljȅbast -a -o (ijek.), žlȅbast -a -o (ek.) žlebast: žljebast zub otrovne zmije; žljebast valjak

rinnenförmig v obliki žleba, žlebast brazdast

unda -ae, f (iz indoev. *u̯edṓr, *u̯ód-r̥, indoev. kor. *u̯ed-, *u̯od-,*ud- močiti, namakati, prim. skr. undáti namaka, udakám voda, udnáḥ, udán- val, voda, udráḥ vodna žival; vidra, gr. ὕδρα, ὕδρος vodna kača, ἐνυδρίς vidra = sl. vidra = lit. ū́dra = let. ûdris = stvnem. ottar = nem. Otter (Fischotter), gr. ὕδωρ = umbr. utur = sl. voda = got. watō = stvnem. wazzar = nem. Wasser = ang. Water)

1. voda, vodovje: Col., Sen. ph., Ap. idr., cavis undam de flumine palmis sustinet V., fontis in undā O., pura unda V., caelo terras et terris abscidit undas O., undae et litora Ci., undis contrarius ignis O., ferventes undae O. vrela voda, unda Trinacria V. ali Sicula, Maura H. morje, terris vel undis agitari V. po kopnem in po morju, nivales undae Mart. snežnica, faciunt iustos ignis et unda viros O. naredita prave zakonske može (ker so ogenj in vodo kot znaka hišnega gospodarstva pri poroki nosili pred zaročencema); prim.: ignem Pollux undamque iugalem praetulit Val. Fl.

2. occ. val, v pl. valovi, valovje: Mart. idr., maris unda, cum est pulsa remis, purpurascit Ci., minax ponto unda recumbit H., amnis spumosis volvitur undis O., in sinūs scindit sese unda V., unda supervenit undam H.; pesn.
a) o drugih tekočinah: sanguinis Sil., reddit volnus undam V. iz rane vre (privreva) kri, preli Plin. olje, croci Mart. sok.
b) o valujočih stvareh: undae aëriae Lucr. zračni tok, zrak (hlip), unda comae Mart. valovito se spuščajoča griva, quā plurimus undam fumus agit V. dviga, (v)zvrtinči; o valujoči lavi (gore Etna): Luc. fr.

3. metaf.
a) (nav. v pl.) valovanje, valovi, burno gibanje, nemir, pritisk, naval: undae comitiorum Ci., mersor civilibus undis H. v valove državljanske (domače) vojne, adversae rerum undae H. valovi sovražne sreče, magnis curarum fluctuat undis Cat., undae bellorum Cl., unda salutantum V. ali spissae undae Boiorum Sil. dreveča množica, naval.
b) kot arhit. t.t. = gr. κυμάτιον, cymatium žlebast rob, žlebič, žlebljena letev: Vitr.

doccia f (pl. -ce)

1. gradb. strešni žleb; raka, korito; kanal:
a doccia žlebast:
scalpello a doccia žlebasto dleto

2. prha; ekst. prhanje:
fare, farsi una doccia oprhati se
doccia fredda pren. hladna prha