Franja

živin|a¹ ženski spol (-e …) das Vieh (jalova Galtvieh, klavna Schlachtvieh, mlada Jungvieh, pasemska Rassevieh, pašna Weidevieh, pitana Mastvieh, plemenska Zuchtvieh, živa Lebendvieh, ki ni primerna za rejo Merzvieh)
… živine/za živino, z živino Vieh-
(odgon der Viehtrieb, odgon na planino der Almauftrieb, pregled die Lebendbeschau, reja die Viehhaltung, stanje der Viehstand, štetje die Viehzählung, transport der Viehtransport, veterinarski pregled klavne die Schlachtviehuntersuchung, zavarovanje die Viehversicherung, trgovec z der Viehhändler, zdravstveno potrdilo za der Viehpaß)
hlev za privezano/spuščeno živino der Anbindestall/Laufstall

živin|a² ženski spol (-e …)
figurativno velika/visoka živina der Bonze, ein großes/hohes Tier

živìna ž
1. perutnina: na salašu ima mnogo -e
2. živinče: ljudi su gori nego -e
3. zastar. rak: živina ga rastočila rak ga je spravil v grob

živina samostalnik
1. (govedo) ▸ állat, jószágSopomenke: krava

2. (pomemben človek) ▸ nagykutya, fejes, nagymenőPrišli so, kakopak, tudi nemški predsednik pa francoski predsednik pa skratka same visoke živine. ▸ Természetesen eljött a német meg a francia elnök is, egyszóval csupa nagykutya.

živína cattle, livestock; figurativno brute

klavna živína fat stock, beef cattle
plemenska živína breeding cattle
rogata živína horned cattle
tovorna živína beast of burden, pack animal
vprežna živína draught animals
reja živíne stockbreeding, cattle breeding, cattle rearing, cattle raising
rejec živíne stockbreeder, stock farmer, cattleman, stockman
gonjač živíne drover, cattleman
tat živíne cattle thief, rustler
hrana, krma za živíno feed, fodder, cattle food
hlev za živíno cowshed, cattle shed, VB (redko) byre
trgovec z živíno cattle dealer, stockdealer
staja za živíno cattle pen
delati kot črna živína to work like a Trojan, to work one's fingers to the bone
on je »visoka živín« (figurativno) žargon he is a big shot (ali big noise, big wheel, big gun, big chief, big cheese, bigwig); he is somebody (ali a personage, a personality, a VIP); (v vojski) he is a brass hat

živína bétail moški spol , bestiaux moški spol množine ; figurativno brute ženski spol , bête ženski spol

velika (mala) živina le gros (menu) bétail
pet glav živine cinq têtes de bétail
goveja živina bovins moški spol množine, gros bétail
klavna živina bêtes ženski spol množine de boucherie, bétail vif (ali sur pied)
pitana živina bétail engraissé
pitovna živina bétail à l'engrais
rogata živina bêtes à cornes, bovidés moški spol množine
tovorna živina bête de somme
vprežna živina bête de trait
velika, visoka živina (figurativno) un personnage important (ali influent, éminent), familiarno un gros bonnet, une huile, une grosse légume
stanje, stalež živine cheptel bovin
reja živine élevage moški spol de bétail
trgovec z živino marchand moški spol de bestiaux
trgovina z živino commerce moški spol de bétail
rediti živino nourrir (ali élever) du bétail (ali des bestiaux), faire de l'élevage

živína (-e) f

1. bestiame, bestie:
gojiti, rediti živino allevare, ingrassare il bestiame
čreda živine mandria (di bestie)
trgovati z živino commerciare in bestiame
goveja živina bovini
klavna, mlečna, plemenska živina bestie da macello, da latte, di razza
vprežna, tovorna živina bestie da tiro, da soma
pren. garati, truditi se kot črna živina lavorare, faticare come una bestia
ravnati s kom kot z živino trattare qcn. come una bestia

2. pejor. (surov človek) bestia, bruto

3. pren. (človek s pomembnejšim družbenim položajem) pezzo grosso, pezzo da novanta

živína ž stoka, marva, blago: goveja, domača živina; pitana živina
tovljena stoka; klavna živina
stoka za klanje; plemenska živina
stoka za rasplod: vprežna živina
zaprežna, tegleća stoka; pet glav -e
pet grla stoke; z -o voziti; on je velika živina
on je velika zvjerka; pijan kot živina
mrtav pijan

živína (kolektivno) ganado m ; res f ; fig bruto m , bestia f

velika (mala) živina ganado mayor (menor)
pitana živina ganado m cebado (ali cebón), ganado m de engorde
vprežna živina animal m de tiro, bestia f de labor
velika, visoka živina (fig) alto personaje m, personaje m influyente (ali fam de muchas campanillas)
20 glav živine veinte cabezas f pl de ganado
stanje živine número m de reses
klavna živina ganado de matadero (ali de carne)
živina za pleme ganado de cría
reja (rejec) živine cría f (criador m) de ganado
čreda živine rebaño m (de ganado)
trgovec (trgovina) z živino tratante m (comercio m) de ganado(s)
rediti (pasti) živino criar (guardar) ganado

živína -e ž., скот -у і -а́ ч., скоти́на -и ж., худо́ба -и ж.

živína -e ž vite (cornute)

klavna živina ženski spol das Schlachtvieh
veterinarski pregled klavne živine die Schlachtviehuntersuchung

mlada živina ženski spol das Jungvieh, das Galtvieh
planina za mlado živino die Galtalp

allevamento m

1. gojitev, gojenje

2. reja, vzreja

3. vzrejališče

4. živina (za vzrejo):
la malattia delle mucche pazze ha decimato l'allevamento bolezen norih krav je zdesetkala živino

allevata f

1. reja, vzreja (živali)

2. živina, živali (v reji)

animal moški spol žival; živina; tepec, bedak

animal de cuatro orejas (fam) vol, bik

armentum -ī, n

1. sg. kolekt. čreda, krdelo (velike živine), poseb. goveja čreda, velika živina (kolekt.), ki se v čredah pase na pašnikih ali krmi v hlevu, govedo (naspr. od pecus drobnica in grex čreda drobnice): H., Col., armentum prae se agere L., subolem armento sortire quotannis V. čredi, Pan erat armenti custos O., pecus armentumque Plin., in grege armenti Plin. v konjski čredi; pl. o več čredah: boum armenta videmus V., quinque greges balantum, quina armenta V. pet ovčjih, pet govejih čred, hic inter greges interque armenta Cupido natus Tib., multi greges ovium, multa ibi equorum boumque armenta Plin. iun.; pren. krdela drugih živali: hos (cervos) tota armenta (cervorum) sequuntur V., quorum (cynocephalorum) armenta pascit Plin.

2. pl. velika živina, živina, in to voli, govedo: Icti., grex armentorum Varr., caedit greges armentorum reliquique pecoris Ci., ut accensis cornibus armenta concitentur L.; konji: bello armantur equi, bellum haec armenta minantur V.; pren.: armenta immania Neptuni V. ostudna morska živina; met. (posamezna) goveda: centum armenta Hyg.

Opomba: Heterocl. acc. pl. armentas: Enn. ap. Non. et ap. P. F., L. Andr. ap. Non., Pac. fr.

bēstia -ae, f

1. žival kot brezumno bitje (naspr. človek): bestiae volucres, nantes, agrestes, cicures, ferae Ci., mutae Ci., L., fera bestia Corn., N., L., Cu., genus bestiarum Plin. živalstvo; pren.
a) kot psovka človeku živina, žival, beštija: mala tu es bestia Pl.
b) šalj. mala bestia (= caper) o smradu po kozlu, ki veje izpod pazduhe: Cat.

2. occ. divja žival, grabežljiva žival, zver(ina): immanitate bestias vincere Ci.; poseb. o zvereh, namenjenih za bojevanje v cirkusu z gladiatorji in zločinci: L., Sen. ph., aliquem bestiis obicere Ci. ep., pugnare (depugnare) cum bestiis Icti., ad bestias pugnare Vulg.; pl. bestiae met. = boj z zvermi: aliquem ad bestias mittere Asin. Poll. in Ci. ep. ali dare Icti., Gell., pronuntiare ad bestias Tert., condemnare aliquem ad bestias Suet., bestiarum condemnatio Icti. obsodba na bojevanje z zvermi.

3. pren. ozvezdje Zver = Volk: Vitr. Bēstia -ae, m nom. propr. Bestija, priimek Kalpurnijevega rodu npr.: L. Calpurnius Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121, konz. l. 111: Ci., S., Fl., Eutr.

bestial [béstjəl]

1. pridevnik (bestially prislov)
živalski, zverinski, surov

2. samostalnik
množina, škotsko živina

bestiame m živina:
bestiame grosso velika živina (govedo, konji)
bestiame minuto drobnica