Franja

živeč [é] (-a, -e) lebend
živeč stalno v kraju ansässig, že dolgo: altansässig
samsko živeč einzelstehend
samsko živeča oseba der / die Einzelstehende
živalstvo, zoologija -lebend (prosto [wildlebend] wild lebend, [freilebend] frei lebend, družno gesellig lebend, na kopnem landlebend, v vodi wasserlebend, v zraku luftlebend)

živeč pridevnik
1. (živ) ▸ élőOdkrili so njegove še živeče potomce. ▸ Felkutatták a még élő leszármazottait.

2. (o bivanju) ▸ élőV bližini živeči stanovalci tarnajo zaradi motenja nočnega počitka. ▸ A közelben élő lakosok panaszkodnak, hogy az éjszakai pihenésüket zavarják.
Nekateri te divje živeče konje uvrščajo med ponije, saj so visoki le od 135 do 145 cm in težki največ 400 kg. ▸ Néhányan ezeket a vadon élő lovakat a pónik közé sorolják, mivel csak 135–145 cm magasak és a súlyuk nem haladja meg a 400 kg-ot.
Po njegovih besedah so tam živeči rojaki zelo aktivni in povezani med sabo. ▸ Elmondta, hogy az ott élő honfitársak nagyon aktívak és szoros kapcsolatban vannak egymással.

živèč (-éča -e) adj. che vive, vivente:
živeč v zemlji terricolo (animale, pianta)

animō -āre -āvī -ātum

I. (iz anima)

1. puhati kaj, pihati na kaj, piskati na kaj: deos tibias uno spiritu Ap., bucinarum tortūs intestinis et domesticis flatibus Arn.

2. čemu dušo da(ja)ti, oživiti (oživljati) kaj: quae (corpora individua)... formare, figurare, colorare, animare non possent Ci., animantur ova Col., animantur semina genitalibus locis iniecta Col., quod (semen) deinde tempore ipso animatur corporaturque Plin.; pesn.: quas (guttas) humus exceptas varios animavit in angues O. je... oživila (= spremenila) v razne kače; pren. oživiti (oživljati) = (o)krepčati, sveže ohraniti (ohranjati): aliquem cibo potuque Hyg., quercūs florem Plin.; pesn. pren.: si quid Apellei gaudent animasse colores Stat., pestiferas ad crimina taxos Cl. vžgati, užariti.

— II. (iz animus)

1. vdihniti (vdihavati) komu kako voljo, kak sklep, od tod v pass. = odločiti se, skleniti; z ad: ut ad moriendi desiderium ultro animaretur maiestate promissi Macr.; z inf.: ut hortatu vestro... animetur aperire Macr.

2. navda(ja)ti koga s kakim čustvom, (o)bodriti, (o)srčiti, (o)hrabriti: utcumque temperatus sit aër, ita pueros orientes animari atque formari (censent) Ci., (Mattiaci) ipso adhuc terrae suae solo et caelo acrius animantur T., animari ope, copiis Cod. Th. — Od tod

I. adj. pt. pr. animāns -antis (gen. pl. pesn. in v pozni lat. tudi animantum) „dihajoč“, živeč, živ: animans est mundus composque rationis Ci., a. imagines Ci., a. machina Col. (o človeškem in živalskem telesu); subst. animāns -antis, m f n živa stvar, živo bitje (= človek, žival in sprva tudi rastlina, pozneje navadno le = človek ali žival); kot masc.: alius animans Ci., animantes, quos elatis Ci., hic stilus haud petet quemquam animantem H. človeka; kot fem.: Plin., Gell., quaevis animans Lucr., animantium aliae coriis tectae, aliae villis vestitae Ci.; kot neutr. le v pl.: animantia omnia Ci., ad gignenda animantia Ci., pestifera animantia Plin.

— II. adj. pt. pf. animātus 3

1.
a) sapat (sapovit): avi et atavi nostri... optume animati erant Varr. ap. Non.
b) oživljen, živ: Lucr., stellae divinis mentibus animatae Ci., anteponantur... animata inanimis Ci., ut dicam corpora omnia aut animata esse aut inanima Sen. ph.; pren.: animata saxa Orpheis modis Cl.; (o rastl.) svež ohranjen: spartum Plin., toda animatum nasturtii semen Marc. vzklilo seme.

2. kako misleč, kakega mišljenja (duha), kake misli, kake volje; abs.: insulas bene animatas confirmavit N. dobromiselne, qui quamquam adflictus luctu non adest, tamen sic animati esse debetis, ut si adesset Ci., male a. Gell. zlovoljen.; s praep.: quemadmodum in se quisque, sic in amicum sit animatus Ci., quemadmodum Locrenses in vos animati sint L., Caepio, qui in Augusti necem fuerat animatus Macr. ki je nameraval (ki je bil pripravljen)usmrtiti Avgusta, ut fueris animatus erga suom gnatum Pl., videbaturque erga nostros ἥρωαςita fore, ut nos vellemus, animatos Ci. ep., exercitus male animatus erga principem Suet. cesarju zlohotno, ut, quomodo circa se animati essent, cognoscerent Iust.; z ACI, s samim inf., z ut: Pl.; pogumen, srčen, bojevit: milites armati atque animati probe Pl., socii infirme animati Ci. malo pogumni, pariter a. Lucr.

aquāticus 3 (aqua)

1. (po)voden, v (ob) vodi nahajajoč se, rastoč, živeč: lotos O., aves, frutices, limus Plin.; subst. aquātica -ōrum, n (po)vodne živali (naspr. agrestia): Vulg.

2. vodén = vlažen, moker: auster O., panis Plin.; subst. aquātica -ōrum, n (sc. loca) močvirnati kraji: Plin.

aquātilis -e (aqua)

1. (po)voden, v (ob) vodi nahajajoč se, rastoč, živeč: animalia Varr. ali animantes Lact. (po)vodne živali, terrenae et aquatiles bestiae Ci. kopenske in (po)vodne živali, cochleae, musculi Plin.; subst. aquātilia -ium, n
a) vse, kar je v vodi: Plin.;
b) (po)vodne živali: Plin.

2. z vodenim okusom: humor Varr., sucus Plin.

3. vodén; subst. aquātilia -ium, n vodeni mehurji, bolezen živine: P. Veg.

living¹ [líviŋ] pridevnik
živ, živeč, življenjski, živahen; veren

the living živi (ljudje)
while living za časa življenja
within living memory odkar ljudje pomnijo
living death beda
living embers živa žerjavica
living portrait verna slika
living rock živa skala

monticole [mɔ̃tikɔl] adjectif, zoologie, botanique živeč, rastoč v gorah

quick¹ [kwik] pridevnik (quickly prislov)
hiter, uren, nagel; bister, okreten, znajdljiv, odrezav, živahen; nagle jeze, vzkipljiv; fin, oster (vid, sluh); živ (pesek itd.)
arhaično živ, živeč
ekonomija živahen, likviden, tekoč
mineralogija rudnat

be quick about it! podvizaj se s tem!
to be quick by s.o. zanositi s kom
quick with child noseča (v drugi polovici nosečnosti)
quick on the draw ki hitro reagira, odrezav
quick ear oster sluh
quick at hearing ki dobro sliši
quick in (at) working sums ki hitro računa
a quick one "kozarček" (na hitro)
quick hedge (ali fence) živa meja
quick of parts (ali understanding) bistroumen, ki hitro razume
quick sight oster vid
quick temper razdražijiva čud, vzkipljivost
quick in the uptake ki hitro razume, dojame
quick wit odrezavost
to have quick wits biti odrezav
ekonomija quick returns hiter donos, dobiček

sinō -ere, sīvī, situm (indoev. kor. *sē(i)- popuščati, puščati pri miru; prim. skr. suváti gnati, priganjati, áva-syati, vi-syati izpuščati, spuščati, prenehati, ustaviti, postati, zadržati (se), avasā́nam kraj nastanitve, kraj postanka, ávasitaḥ tisti, ki se je nastanil, stanujoč, sātiḥ konec, zaključek, sāyám zvečer, sā́yakaṣ puščica, izstrelek, sḗnā puščica, izstrelek, gr. ἐάω [iz σεƑαω] puščam, ἥσυχος miren, umirjen, lat. dē-sinō, sileō, pōnō (iz *pōsinō), nem. säumen, versäumen zamujati, muditi se)

I. v pomenu (tja) postaviti (postavljati), položiti (polagati), dati (dajati) le pt. situs in sestavljenka pōnō. Kot v. finitum samo pren. pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), pripustiti (pripuščati), (po)trpeti, prenesti (prenašati), dovoliti (dovoljevati), ne preprečiti (preprečevati), ne (u)braniti; abs.: uxor non sinit Pl., sine foris sic (tako = tako odprto) Pl., non feram, non patiar, non sinam Ci. (tega) ne morem, nočem, ne smem dopustiti (trpeti), leges sinunt V., sinunt fata V., dum fata deusque sinebant V., nunc sinite V., dum res sinit O., moretur in libertate sinentibus nobis Plin. iun. z našim dovoljenjem, z našo privolitvijo; z inf.: non sivi accedere Ci., (sc. eae res) respirare non sinunt Ci., nec plura sinit tempus dicere O.; z ACI: Enn. ap. Ci., Pl. idr., nos transalpinas gentes oleam et vitem serere non sinimus Ci., obsequium … praecipitem amicum ferri sinit Ci., vinum ad se omnino importari non sinunt C., ne hostes multas abire sinat S., magnum corpus crescere sinito V., neu sinas Medos equitare inultos H.; v pass. z NCI: hic accusare eum moderate … per senatus auctoritatem non est situs Ci. prepovedano mu je bilo, vinum in dolio sinitur fermentari Col., vitis suci gratiā exire sinitur Plin.; z zahtevnim stavkom: sivi, ut expleret animum suum Ter., sinite, exorator sim Ter.; s samim cj. (poseb. imp. sine, tudi sinas, v molitvah in prošnjah pogosto vrinjen): iam sine sic iratus sit Pl., sine me expurgem Ter., sine veniat Ter. naj le pride, nec sinit, incipiat V., sinite, revisam proelia V., insani feriant sine litora fluctus V., occiderit, sinas, sine nomine Troia V., sine vivat ineptus H., sine pascat durus aretque! H. —

II. v pogovornem jeziku samo sine = naj bo, bodi, (že) prav, v redu: sine: at hercle cum magno malo tuo, si hoc caput sentit Pl., pulcre ludificor, sine Pl.; sine modo le pusti, naj le: sine modo venire salvum Pl., sine modo adveniat Pl.; z obj. v acc. (razen redkih izjem samo pri pesn.): id nos non sinemus Ter., sinite arma viris V. prepustite, sine hanc animam V. pusti mi življenje, non sinat hoc Aiax O., transitum non sinit Plin., ne istuc Iuppiter optimus maximus sīnit (gl. opombo spodaj) L. tega Jupiter … ne daj (ne prizadeni, ne dovoli), tako tudi: illud nec di sinant Plin. iun. ali z izpuščenim obj.: ne di sīrint ali siverint Pl.; elipt. (akuzativu je treba v mislih dostaviti kak inf.): istuc sino (sc. facere) Pl. tega ne storim, sine me (sc. ire) Ter. pusti me, naj grem, binis mensibus porcos sinunt cum matribus (sc. esse) Varr. puščajo pri materah, neu propius tectis taxum sine (sc. crescere) V.; tako tudi pri dvojnem acc.: pontem intactum (sc. esse) sinere Cu. — V pomenu (tja) postaviti (postavljati), položiti (polagati), dati (dajati) le pt. pf. situs 3

I.

1. (tja) postavljen, položen, dan: aurum in latebris situm Pl., ea (sc. mater mortua) exadversum sita erat Ter., nec plus aqua sita siet unam horam Ca., quae (sc. pluma) sita cervices circum collumque coronat Lucr., Romuli lituus … cum situs esset in curia Saliorum Ci.

2. occ.
a) postavljen = ustanovljen, sezidan, zgrajen: ara Druso sita T., vallum duabus legionibus situm T., Philippolim a Macedone Philippo sitam circumsidunt T., urbes Macedonibus sitae T.
b) pokopan, zagrebèn, zasut, starejše pogrében (o umrlih): Pl., Plin., siti dicentur hi, qui conditi sunt Enn. ap. Ci., Marii sitas reliquias apud Anienem dissipari iussit Sulla victor Ci., situs est (sc. Aeneas), quemcumque eum dici ius fasque est, super Numicum flumen L.; od tod kot nagrobni napis: hic siti sunt Acarnanes … L., Lygdamus hic situs est Tib.
c) (pri menjalcu) naložen: immo apud trapezitam situmst (sc. argentum) Pl.; metaf.: quod apud nos fallaciarum sex [s]itumst (po nekaterih izdajah structumst) Pl. —

II. kot adj. pt. pf.

1. kje ležeč, stoječ, nahajajoč se, bivajoč, situm esse kje ležati, stati, nahajati se, biti: in ore sita lingua est finita dentibus Ci., sitae fuere et Thespiades (sc. statuae) ad aedem Felicitatis Plin., ara sub diu (= divo) sita Plin., inter duo genua naribus sitis Plin.
a) (o krajih, mestih) ležeč ali stoječ, situm esse kje stati (ležati), biti: qui locus, quod in media insula est situs, umbilicus Siliciae nominatur Ci., insula ea sinum … claudit, in quo sita Carthago est L., (sc. oppidum) situm inter duas Syrtīs S., urbes … , quae in ora sitae sunt Thraciae N., regio … ipsa contra Parthiae tractum sita Plin., urbs … ex adverso (nasproti) eius (sc. Carthaginis) sita Plin., Chelidonias insulas diximus Asiae … ante promunturium sitas Plin.
b) occ. (o osebah, narodih) kje (pre)bivajoč, domujoč, živeč: Scytharum gens haud procul Thraciā sita Cu., populi post Euphratem et Tigrim amnes siti Cu., cis Rhenum sitae gentes Vell., ultra siti sunt Modubae Plin., Indi procul a nobis ad orientem siti Ap.; pren.: hoc erit tibi argumentum semper in promptu situm Enn. ap. Gell. boš imel vedno pri roki, ti bo vedno na razpolago, in melle sunt linguae sitae vostrae Pl. ležijo v medu = so medenosladki, so sladki kot med, quas artes semper in te intellexi sitas Ter. da so (bivajo) v tebi, haec sita sunt ante oculos Ci. to je navzoče, to je pred našimi očmi (pred nami), voluptates in medio sitas esse dicunt Ci. „da ležijo na sredini“ = da so jih lahko vsi deležni, terrena quaedam inter homines sita Gell. nekatere zemeljske stvari, ki so človeku blizu.

2. metaf.
a) s kom v kaki (tesni ali rahli) zvezi stoječ (se nahajajoč, bivajoč), povezan: socios, amicos, procul iuxtaque sitos S. fr., frater, propinqui, longius siti T.
b) situm esse in aliqua re ali in aliquo stati na čem, sloneti na čem, biti na kom (npr. na meni, tebi, nas, vas), opirati se na koga, kaj, temeljiti na kom, čem, odvisen biti od koga, česa: in patris potestate est situm Pl., in te spes nobis omnis sita est Ter., huic profecto ipsi, quantum est situm in nobis, et opem et salutem ferre debemus Ci., huiusce rei potestas omnis in vobis sita est Ci., qui omnem vim divinam in natura sitam esse censet Ci., in armis omnia sita S., cuius spes omnis in fuga sita erat S., in unius pernicie eius patriae sitam putabant salutem N., in vestra manu situm est z inf.: Ap.

Opomba: Nenav. obl. iz perfektovega debla: siit (= sīvit) Ter., Varr. fr., sieris (= sīveris) Pac. fr., sierit (= sīverit) Pl., sierint (= sīverint) Cu. Sinkop. in skrč. obl.: sīstī, sīstis, sīris, sīrit, sīritis, sīrint, sīsset, sīssent = sīvisti, sīveris, sīverit, sīveritis, sīverint, sīvisset, sīvissent; pf. cj. (v preprosti lat.) sinueris: Lact.

ultramontane [ʌltrəmɔ́ntein]

1. samostalnik
oseba, ki biva onstran (južno od) Alp
politika, religija klerikalec, ultramontanec, papist, papeževec
zgodovina prebivalec severno do Alp

2. pridevnik
prekgorski, živeč južno od Alp, italijanski
politika, religija slepo sledeč katoliški Cerkvi in njeni politiki; strogo papeški, klerikalen; ultramontan(ski)
zgodovina živeč, ležeč severno od Alp

vivēnte

A) agg. živeč, živ:
anima vivente živa duša
essere vivente živo bitje:
non incontrare, non vedere essere vivente ne srečati, ne videti žive duše, nikogar

B) m živo bitje

vīvus 3 (iz *gu̯īu̯Hós; gl. vīvō)

1. živ, živeč (naspr. mortuus, necatus): aliquem aut vivum aut mortuum tradere N., si Iugurtham vivum aut necatum sibi traderet S., qui cum tantum ausus sit ustor pro mortuo, quid signifer pro vivo non esset ausus? Ci., qui vivum eum (sc. Dionem) (ko je živel) tyrannum vocitarant, eidem liberatorem patriae … praedicabant (sc. mortuum) N., aliquem vivum concremare L., cremare Iust., ut et patrem et filium vivos comburat Ci. ep., aliquem vivum obruere S., defodere Plin. iun., mille ducentos vivos captos L., quorum (sc. simulacrorum) … membra vivis hominibus complent C., frangetis impetum vivi Ci.; pogosto v abl. me, te, se, eo, illo, aliquo vivo Pl., Hirt., Q. idr. za (časa) mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, v času mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, za (časa mojih … ) živih dni ipd., Cato adfirmat se vivo illum non triumphaturum Ci., Hannibale vivo N., illo usus erat Alexandro vivo familiariter N. dokler je Aleksander živel; v aliteraciji vivus et videns živ in videč = živ in (prav) na svoje oči: vivus, ut aiunt, est et videns cum victu ac vestitu suo publicatus Ci., huic vivo videntique funus ducitur Ci.; enalaga živ = od živega (izhajajoč, izvirajoč, prihajajoč): vox Ci., Sen. ph., Plin. iun. ustna (govorjena) beseda, calor O. živa, životna, telesna, naravna, sanguis O.; subst. vīvī -ōrum, m živi, živeči, ljudje: O., regna invia vivis V.; vivus o telesnih delih živ, mesén: vivos rodere ungues H. do živega, do krvi, ad vivas usque partes vulnera circumcīdere Plin. do živega, do mesa, ulcera ad vivum corpus redigere Plin. ture zopet omeseniti = namesto turov tvoriti meso; od tod subst. vīvum -ī, n živo: calor … ad vivum … veniens L. ali imber altius ad vivom persedit V. do živega, do kosti, do mozga, quod relicum e vivo est Plin., eradi vivo tenus ali ad vivum resecatur Col. do živega, do mesa, prav globoko; pren.: neque id ad vivum reseco Ci. = nočem natanko preiskovati, de vivo … aliquid erat resecandum ali nihil detrahit de vivo Ci. od glavnice vzeti (jemati), odda(ja)ti.

2. metaf. o neživih subj.
a) (o rastl., zlasti drevesih) živ, svež, zelen, zeleneč, cvetoč: plantaria V. žive, caespes O., H. ali arundo O. zeleneč(a), saepes Varr., Col. živ plot, živa meja, linum Plin. živi lan.
b) (o drugih stvareh) živ, naraven: aqua Varr., Sen. ph. ali flumen L., V. živa, tekoča, fons, ros O. ali lacus V. ali aequor, viva … quies ponti Mart. čvrst, hladen; pumex O. ali saxum V., O., T. živ(a), lapis kresilnik, kresilo: Plin. ali neobdelan kamen: Ambr., sulpur L., Plin. samorodno, argentum Plin. živo srebro, calx Vitr., Sen. ph., Plin. živo, color Mart. naravna; pesn. živ = trajen, dolgotrajen, večen, dolgovečen: facta Naev. ap. Gell., amor V., lucernae H. ki ne ugasnejo, vedno goreče; (o podobah, upodobitvah) zvesto po življenju posnet, kakor živ: vivos ducent de marmore voltus V., artes veterumque manus variisque metalla viva modis Stat.
c) (o abstr.) živ, živahen, isker, ognjevit: vivus et ingenuus animus Plin. iun., vivi pectoris homo Arn. — Adv. vīvē živo, živahno, zelo: vive sapis Pl.

aerícola na prostem živeč (živali, rastline)

aerobio v zraku živeč

algēnsis -e (alga) ob morskem mahu živeč: Plin.

altansässig star, že dolgo tu živeč

amnicola -ae, m f (amnis in colere) ob reki (rekah) živeč, bivajoč, rastoč, domač: salices O.

aquatique [akwatik] adjectif vodni; rastoč ali živeč v vodi; (barva) zelenkast, morsko zelen

plantes féminin pluriel, animaux masculin pluriel aquatiques vodne rastline, živali

arénicole [arenikɔl] adjectif, zoologie živeč v pesku