Franja

žigosanj|e [ó] srednji spol (-a …) das Stempeln, die Stempelung
z vročim žigom die Brandmarkung
avtomat za žigosanje vozovnic: der Entwerter
stroj za žigosanje die Stempelmaschine

žìgosānje s žigosanje

žigósanje stamping; hallmarking; branding; stigmatizing, stigmatization

žigósanje timbrage moški spol ; (pisem) oblitération ženski spol ; (blaga) estampillage moški spol

žigósanje (-a) n timbratura; stampigliatura; marchiatura

žigósanje sigilación f

bollatura f kolkovanje, pečatenje; žigosanje

branding [brǽndiŋ] samostalnik
žigosanje, vžiganje znakov, označevanje

Brandmarkung, die, žigosanje, ožigosanje

cachetage [kaštaž] masculin (za)pečatenje, žigosanje

denouncement [dináunsmənt] samostalnik
ovadba, naznanilo, denunciacija; žigosanje; odpoved (pogodbe); napoved

estampillage [-pijaž] masculin žigosanje, žigosanost

īnscrīptiō -ōnis, f (īnscrībere)

1. na(d)pis, naslov, ime: Q., Plin., Suet., locus ipse inscriptionem statuae fallit Ci., statua cum inscriptione Ci., inscriptio plenior „de officiis“ Ci.; occ. (o)žigosanje: frontis Petr., Sen. ph.

2. (na)pisanje: nominis inscriptio tibi num aliud videtur esse Ci.; meton. tožba: Icti.

marchiatura f

1. zaznamovanje, žigosanje

2. ekst. žig, znak

marking [má:kiŋ] samostalnik
označitev, zaznamovanje, žigosanje
zoologija vzorci (na koži, perju)
glasba naglas
šport kritje soigralca (nogomet)

marking board tabla za zapisovanje točk
marking ink neizbrisljivo črnilo (za perilo)
marking iron železo za žigosanje

martellatura f

1. udarjanje, nabijanje (s kladivom)

2. les žigosanje

pungō -ere, pupugī, punctum

1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.

2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)

I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —

II. (kot učinek dejanja)

1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.

2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.

3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.

Opomba: Prud. meri pupūgerat.

punzonatura f

1. punciranje; prebijanje, luknjanje

2. šport žigosanje (tekmovalnih vozil)

stampigliatura f žigosanje; žig

Stempelung, die, von Postsendungen: žigosanje