Žid, Židinja judío m , -ía f ; israelita m/f ; hebreo m , -ea f
večni Žid el judío errante
sovražnik židov, sovražen do židov antisemita (m)
preganjanje židov persecución f de los judíos, pogrom m
Zadetki iskanja
- Židinj|a ženski spol (-e …) die Jüdin
- Židinja ž Židovka, Jevrejka
- Židinja samostalnik
religija (Judinja) ▸ zsidó - žídinja (-e) f glej žid | židinja
- žídinja ž židovka, škrtica
- Žídinja -e ž., євре́йка -и ж., жиді́вка |зневаж.| -и ж.
- Čìfutka ž, Čìfutkinja ž Židinja
- ebrēo
A) agg. judovski, hebrejski
B) m
1. (f -ea) Jud, Judinja; Žid, Židinja:
confondere Ebrei e Samaritani pren. strpati vse v en koš
2. pren. slabš. oderuh, stiskač
3.
ebreo errante večni žid, večni popotnik, ahasver - evréică -e f judinja, židinja
- giudēo, giudio
A) agg.
1. hist. judejski (iz Judeje)
2. judovski, židovski:
carciofi alla giudia kulin. artičoke na židovski način
B) m (f -ea, -ia)
1. hist. Judejec, Judejka (prebivalec Judeje):
confondere Giudei e Samaritani pomešati različne ljudi med sabo; strpati vse v en koš
2. ekst. Žid, Židinja
3. slabš. oderuh; judež - hebrea ženski spol Judinja, Židinja
- israelita
A) m, f (m pl. -ti) Žid, Židinja
B) agg. židovski - Jewess [džú:is] samostalnik
Židinja - Jüdin, die, (-, -nen) Judinja, Židinja
- еврейка f Židinja
- євре́йка -и ж., Žídinja -e ž.
- жиді́вка |зневаж.| -и ж., Žídinja -e ž.
- жидовка f (zast.) Židinja
- sabra m, f invar. palestinski Žid, palestinska Židinja