Franja

Žid moški spol (-a …) der Jude
preganjanje Židov die Judenverfolgung

Žid, -inja Juif moški spol , Juive ženski spol , israélite moški spol, ženski spol , hébreu moški spol

večni Žid le Juif errant
preganjanje Židov persécution ženski spol des Juifs
sovražen do Židov, sovražnik Židov antisémite (moški spol)

Žȉd m, Žȉdov m, Žȉdōv -òva m gl. Jevrejin

Žid, Židinja judío m , -ía f ; israelita m/f ; hebreo m , -ea f

večni Žid el judío errante
sovražnik židov, sovražen do židov antisemita (m)
preganjanje židov persecución f de los judíos, pogrom m

Žid samostalnik
religija (Jud) ▸ zsidó

žíd (-a) | -inja (-e) m, f

1. ebreo (-a), israelita

2. pren. (oderuh) strozzino;
večni žid l'ebreo errante

žíd m, mn. židje -ov židov, škrtac, cicija, cicijaš

žíd -a m (-inja -e ž) evreu (-reică)

Žíd Jew; Hebrew; biblija, arhaično Israelite

Žídinja Jewess
preganjalec Žídov Jew-baiter
preganjanje Žídov Jew-baiting
Večni Žíd the Wandering Jew
Židje pl Jewry

Žíd m, mn. Židje -ov Židov, Jevrej, Jevrejin

Žíd -a m., євре́й -я ч., жид |зневаж.| -а ч.

жид m (zast.) Žid

жид |зневаж.| -а ч., Žíd -a m.

Čìfut m, Čìfutin m, mn. Čìfuti (t. Čyfyt, ar.) Žid

ebrēo

A) agg. judovski, hebrejski

B) m

1. (f -ea) Jud, Judinja; Žid, Židinja:
confondere Ebrei e Samaritani pren. strpati vse v en koš

2. pren. slabš. oderuh, stiskač

3.
ebreo errante večni žid, večni popotnik, ahasver

evréu -i m jud, žid

giudēo, giudio

A) agg.

1. hist. judejski (iz Judeje)

2. judovski, židovski:
carciofi alla giudia kulin. artičoke na židovski način

B) m (f -ea, -ia)

1. hist. Judejec, Judejka (prebivalec Judeje):
confondere Giudei e Samaritani pomešati različne ljudi med sabo; strpati vse v en koš

2. ekst. Žid, Židinja

3. slabš. oderuh; judež

israelita

A) m, f (m pl. -ti) Žid, Židinja

B) agg. židovski

Iūdaeus -ī, m Jud, Žid: Ci. idr., curti H. obrezani. Iūdaea -ae, f (Ἰουδαία) Judeja, judovska dežela, in sicer južni provinci Juda in Benjamin; sinekdoha vsa Palestina: T., Suet., Plin., Mel., Eutr., Aug. — Od tod adj. Iūdaeus 3 judovski, židovski: Plin. Iūdaïcus 3 in Iūdaeicus 3 (Ἰουδαϊκός) judovski, židovski, iz Judeje, v Judeji: bellum, exercitus, victoria, mare T., fiscus Suet., aurum Ci. (ki so ga plačevali Judje kot davek), superstitio Q., religio, lex Lact., ritus Icti.; adv. Iūdaicē judovsko: Vulg. Iūdaismus -ī, m judovstvo: Eccl. Iūdaizō -āre po judovsko živeti: Vulg., Aug.

Jahùdija m (t. Jahudi, ar.) Žid