Franja

žgoč [ó] (-a, -e) brennend; sonce: prall
žgoče sovraštvo bitterer [Haß] Hass

žgoč brûlant, ardent tudi figurativno ; torride ; (bolečina) cuisant

žgoča pripeka chaleur accablante
žgoča žeja soif ženski spol terrible

žgóč burning; ardent; (rana) stinging, smarting

žgóče (pereče) vprašanje burning question

žgóč (-a -e) adj.

1. bruciante, cocente

2. (nujen, pereč) scottante

3. pren. (oster, nepopustljiv) aspro, virulento (discussione)

žgóč ardiente (tudi fig) ; (vročina, žeja) abrasador ; (bolečina) punzante, agudo ; (problem) candente, palpitante

žgóč prid., палю́чий прикм., пеку́чий прикм., жалки́й прикм.

žgóč -a -e prid. înfocat; usturător

žgòč i žgóč -a -e
1. vruć: žgoč veter
2. oštar, ljut: -a kislina; žgoč pogled, humor
3. goruć, vrlo aktualan: -e vprašanje
4. koji žari, žeže, pali: -e koprive

abrasador goreč; razjedajoč; žgoč, pripekajoč (vročina)

ardent, e [ardɑ̃, t] adjectif goreč, vnet, žgoč, vroč; silovit, živahen, strasten, ognjevit, vročekrven

chambre féminin ardente krvavi sod (ki je sodil zastrupljevalki)
chapelte féminin ardente od gorečih sveč obdana krsta, mrtvaški oder
fièvre féminin ardente (médecine) huda vročina
miroir masculin, verre masculin ardent vžigalno zrcalo, steklo
nature féminin ardente strastna narava
soif féminin ardente žgoča žeja
il est ardent au travail on je vnet, kaže vnemo pri delu
mener une lutte ardente contre voditi vroč, strasten boj proti
être sur des charbons ardents (figuré) biti (kot) na žerjavici

ārdeō -ēre -ārsī, ārsūrus (ārdus = āridus)

I. intr.

1. (po)goreti, zgoreti: S., T. idr., arsit ignis H., Volcanus ardens H., ardens Vesta V.; o požarih: cum templum illud arderet Ci., domus ardebat in Palatio non fortuito, sed oblato incendio Ci., eodem tempore septem tabernae... arsere L., ardet Carthago L.; o gori Etni: Lact., Typhonis anhelitu Aetnam ardere dicunt Ci., ardet Aetne O.; met.: iam proximus ardet Ucalegon V. ali hospes paene arsit H. = ardet domus Ucalegontis, hospitis domus... arsit (prim. sl.: sosed je pogorel = sosedova hiša je pogorela), ultimus ardebit Iuv., cum domo sua arsit Eutr., impositis ardent altaria fibris V. vzplamtevajo od...; pren. (o negorljivih snoveh) žareti: Sirius... ardebat V., nubes ardens V., cum aliae terrae nimio fervore solis arderent Iust.

2. pren.
a) žareti, sevati, iskriti se, svetiti se, lesketati se: ardent oculi Pl., ardebant oculi Ci., oculos sibi Romanorum ardere visos aiebant L., puero dormienti... caput arsisse ferunt L.; z loc.: ardet apex capiti V. na glavi; z abl.: cum spumas ageret in ore, oculis arderet Ci., campi armis sublimibus ardent V., Tyrioque ardebat murice laena V.; occ. razvnet, vzburkan, razpaljen biti, plamteti: Galliam ardere C. da vre v Galiji, cum bello sociorum tota Italia arderet Ci. ko je plamen zavezniške vojne plamtel po vsej Italiji, totam Hispaniam arsuram bello L., quibus (Itala terra) arserit armis V., cum arderet acerrime coniuratio Ci. ko je bila zarota do vrha prikipela; prim.: cum maxime furor arderet Antonii Ci., omnium... in illum odia civium ardebant Ci. sodržavljani so plamteli od sovraštva do njega.
b) (od telesnih bolečin ali od kakega navdanja) goreti, žareti, (vz)plamte(va)ti, (raz)vnet biti, giniti, medleti: ardere podagrae doloribus Ci. mučen biti od..., cum omnes artus ardere (sc. dolore) viderentur Ci., dolor ossibus ardet V., ardentes siti fauces V., nunc demum mihi animus ardet Caecil. ap. Ci., dolore ardere atque iracundiā furere coepit Ci., ardebat studio belli, ardens odio vestri, ardere odio in illum, amore, desiderio, furore, cupiditate, avaritiā Ci., furiis V., ardet et iram non capit ipsa suam Progne O. vzplamti v jezi, raztogoti se, cum... cupiendo ardeant Gell.; pren. α) živo (močno) si česa želeti, hrepeneti, hlepeti, dehteti po čem: ardet in arma magis (Camilla) V., ardere in proelia V., in caedem T., omnium animi ad ulciscendum ardebant C.; z inf.: mederi invidiae animo ardebat S., ardemus scitari et quaerere causas V., nescit utro ruat et ruere ardet utroque O. β) goreti za koga, goreče koga ljubiti, vnet biti od ljubezni do koga; abs.: ardebant mentibus ambo O., miserere ardentis O.; z abl.: dicunt arsisse Bathyllo Anacreonta H., donec non aliā magis arsisti H.; z in: deus arsit in illā O.; z grškim acc.: Corydon ardebat Alexin V. γ) hudo obtežen (obremenjen) biti s čim: ardeo invidiā Ci. hudo me teži zavist, ardebat et crudelitatis et iniquitatis infamiā Plin. iun. hudo ga je težila sramota krutosti in krivičnosti. — Od tod adj. pt. pr. ārdēns -entis, adv. ārdenter

1. goreč, žareč, žarek: dextra ardentem facem praeferebat Ci., furiarum taedae ardentes Ci., ardentes laminae Ci. žareče, razbeljeno železo, ardentes lapides L., cupae Hirt., carbones Val. Max., ardentissima fax Amm.

2. pren.
a) ognjevit, vroč, žgoč, pekoč: ardentes papulae V. gnojni prišči, ardentis Falerni pocula H. „ognjevitega“ = živega, močnega, ardentes boleti, cibi Sen. ph., austri, ardens febris Plin., aqua Mart., quinta (zona) est ardentior illis (zonis) O., ardentissimum aestatis tempus, diei horae ardentissimae Plin.
b) plamteč, bleščeč, lesketajoč se, iskreč (isker), žareč: stella V., clipeum extulit ardentem V., (apes) ardentes auro V., ardentes oculi V., Sen. rh., P. Veg., flammā lumina ardentia Sen. ph., ardentissimus color Plin.
c) žarek = silen, hud, strasten: dolor ardens volneris Lucr. žarka bolečina, ira, virtus V., avaritia Ci., ardentes in aliquem litterae Ci. ep. „ogenj bruhajoče“ = hudujoče se na koga, ardens odium, ardentes amores sui L., iuvenis ardentis animi L., habere studia suorum ardentia Ci., eam mortem ardentiore studio petere Ci., ardentissimus amor Q., Vulg., ardentissimis votis exoptare Aug., ardentissimus clamor militum Gell.; o bitjih: iuvenum manus emicat ardens V. bojaželjno, ardens pater H. razjarjen, ardentes equi V. iskri, ardentissimus dux Fl. silno bojevit, ardenter cupere, ardentius sitire Ci., ardentius cohortari ad virtutem Ci. bolj živo, ardenter (ardentius) amare Plin. iun., Suet., ardentissime diligere Plin. iun.; (o govorniku in govoru) ognjevit: orator, oratio, actio Ci., verbum aliquod ardens, ut ita dicam Ci. tako rekoč navdušen izraz; toda: verba ardentia Arn. pekoče besede.

II. trans. žgati: arsus Plin. Val. žgan = pražen.

āridus 3 (ārēre)

1. suh, usahel, uvel, ovenel: folia Ci., Plin., frondes H., lignum Luc. ap. Non., H., stramenta L., nutrimenta (ignis), pratum, solum V., arva O., terra Sen. ph., Plin., regiones humidae aridaeque Sen. ph., recrementa aridiora Gell., in arbore quod aridissimum est Sen. ph.; pesn.: nubila V. brez dežja; pesn. met.: aridus sonus Lucr. ali fragor V. suho pokljanje; subst. ārida -ae, f(sc. terra) suha zemlja, suho, kopno: Tert., Vulg.; āridum -ī, n suho, suhota: naves in aridum subducere, ex arido tela conicere, ex arido pugnam facere C., quae humi (gen.) arido... gignuntur S.

2. pren. suh = žejen, od žeje koprneč: anhelitus O., ora V. suho grlo, sicco ore viator aridus V.; met. sušeč, žgoč: sitis Lucr., febris V.

3. suh = izsušen, slok, brezmesen (brez mesa), brezsočen (brez soka): Cat., nates H., crura O.; pl. o ljudeh: exsiccati atque aridi Ci. izsušeni in sloki ljudje; met.: arida canities H. izsušena sivost = uvela, siva starost.

4. pren.
a) pičel, boren, (o osebah) ubožen, reven, siromašen: victus, vita Ci., sportula, cliens Mart.
b) skop, škrt(av): senex Pl., pater Ter.
c) (o govoru, spisih in govorniku) duševno suh = suhoparen, pust, plehek, dolgočasen: genus sermonis Ci. ali orationis Corn., narrandi ratio Q., compendium Q., aridissimi libri T., rhetor ex arido fatuus Sen. rh., magister aridus Q., aridi et exsucci... oratores Q.
č) (glede na znanje) praznoglav, neveden: sicci omnino atque aridi pueri Suet.

Opomba: Sinkop. obl. ārdus: Pl., Luc. ap. Non.

arroventato agg. razbeljen, razžarjen; žgoč (tudi pren.):
mi rivolse parole arroventate rekel mi je nekaj žgočih besed

baking² [béikiŋ] pridevnik
pekoč, žgoč

baking hot hudo vroč

bruciante agg.

1. žgoč (tudi pren.)

2. pren. bliskovit:
superare gli avversari con uno scatto bruciante prehiteti nasprotnike z bliskovitim finišem

brûlant, e [brülɑ̃, t] adjectif goreč, žgoč, vroč, skeleč; figuré živahen, ognjevit, strasten

question féminin brûlante kočljivo vprašanje
terrain masculin brûlant (figuré) vroča, nevarna tla
zèle masculin brûlant gorečnost
être brûlant d'impatience goreti od nestrpnosti

caliente vroč, žareč, žgoč, pekoč, goreč; hud (prepir), razburjen; spolno razdražen

caliente de cascos vročekrven, nagel
en caliente takoj, na mestu, nemudoma
tener la cabeza caliente biti pijan; biti razburjen, razdražen
al hierro caliente, batir de repente kuj železo, dokler je vroče

cáustico jedek, žgoč; piker, ujedljiv

cáustico m jedko sredstvo; vlečnik (obliž)

causticus 3 (gr. καυστικός) žgoč, jedek, razjedljiv: vis, natura Plin., spuma Mart. nekakšno peneče se milo, s katerim so si Germani barvali lase; subst. causticum -ī, n neko jedko zdravilo: Plin., P. Veg.

cocēnte agg. pekoč, žgoč, vroč (tudi pren.):
passione cocente vroča strast
delusione cocente žgoče razočaranje
rimprovero cocente grenek očitek, ostra graja