Franja

ženitovánje nuptials pl; wedding feast; arhaično bridal; wedding party

ženitovánje mariage moški spol , noce(s) ženski spol (množine)

ženitovánje (-a) n matrimonio, festa nuziale, nozze

ženitovánje s svadbovanje, svadba: vabiti na ženitovanje
zvati na svadbu

ženitovánje boda f , bodas f pl

ženitovánje -a s nuntă

boda ženski spol poroka, svatba, ženitovanje

boda de negros hrupna družba
noche de boda(s) poročna noč
regalo de boda(s) poročno darilo
traje de boda poročna obleka
celebrar la boda slaviti poroko
bodas pl svatba, poroka
bodas de diamante, bodas de brillantes diamantna poroka
bodas de oro (de plata) zlata (srebrna) poroka

fax, facis, f (gl. facies)

1. (smolnata) trska, plamenica, bakla: faces undique ex agris collectae L., ut facibus saepes ardent O., multifidae faces O., faces incīdere (rezati) Plin.; kot nočna razsvetljava: Varr. idr.; collucentibus facibus Cu.; ker ceste niso bile razsvetljene, so morali sužnji svojim gospodarjem ponoči svetiti z baklami: ebrius … ambulat ante noctem cum facibus H.; pren.: ei ad libidinem facem praefere Ci. zapeljevati ga v pohotnost, facem bello praeferre T. zanetiti vojni plamen; meton. fax prima (noctis) čas, ko se prižigajo luči, začetek noči: primā face Ap., post primam facem Gell., cum iam prima fax noctis coepisset Gell.
a) kot Kupidov (Amorjev) simbol (znak): Tib., tu face nescio quos esto contentus amores indagare tuā O.
b) kot simbol (znak) Furij: Val. Fl., Sen. tr., Q., Cl., ardentes Furiarum faces Ci., Tisiphone … sumit inportuna facem O.

2. occ.
a) svatbena plamenica (nevesto so s plamenicami spremljali na njen novi dom): Plin., Petr., Sil., Iust., faces nuptiales Ci., Q., maritae O., legitimae Lucan., iugales Val. Fl., Mopse, novas incīde (ureži) faces; tibi ducitur uxor V. conde tuas, Hymenaee, facīs O.; meton. svatba, ženitovanje: una face nuptiali digna H., te face sollemni iunget sibi O.
b) pogrebna plamenica, posebno tista, s katero so zažigali grmade: Sen. ph., Fl., Serv., subiectam more parentum aversi temere facem V., Arcades … funestas rapuere faces V., sepulcralis f. O., faces de funere raptae O. ki so prej služile pri pogrebu, f. funerea Mart., conlucentes per campum Martis faces T.; meton.: inter utramque facem (sc. nuptialem et funestam) Pr. = med svatbo in pogrebom.
c) požigalna plamenica: Sen. tr., Stat., Plin. iun. idr., faces incendere Ci., faces ad inflammandam urbem comparare Ci., faces iam accensas ad huius urbis incendium … exstinxi Ci., armatam facibus matrem … cum fugit V., ardentes faces in tecta iacere L., fert … in pinea Turnus texta faces O., faces subdere urbi Cu., faces volant Lucan., faces cadunt Val. Fl., faces iacere, inferre tectis Val. Fl., faces inicere castris T. ali tectis Fl., ardentium facium iactatio Lact.; meton. α) začetnik, povzročitelj; netilo, podžig, mamilo (k zlu): Antonius omnium Clodii incendiorum fax Ci., hortator studii causaque faxque mei O.; cum omnes a meis inimicis faces invidiae meae (sovraštva do mene) subiciantur Ci., fax iraï Lucr., omnia pro stimulis facibusque … furoris accipit O. za podnet … , non ea fax odiis Val. Fl., fax accusationis, tumultūs Plin. iun.; pri poznejših piscih je fax tudi pobuda k dobremu (= stimulus): fax mentis fonestae gloria Sil. β) šiba, poguba: Caius et Nero faces generis humani Plin., fax et turbo sequentis saeculi Fl. (o Antoniju).

3. pren.
a) luč zvezd, svetloba zvezd: f. Phoebi Ci. poet. ali Phoebea Sen. tr., canentes … crescentem face Noctilucam H., aeterna fax Sen. tr. sonce, nox … luctiferas crinita faces Val. Fl.
b) blisk: facem fulmineam iaculari, facem flammantem dirigere Val. Fl.
c) zvezdni utrinek, (zvezda) repatica: faces caelestes ali caeli Ci., visae nocturno tempore ab occidente faces Ci., nocturnae faces Lucr., faces … plures per caelum lapsae sunt L., faces visae mediis ardere sub astris O., volantes … per inane faces Lucan.
č) pren. faces iskre, lepe oči: Pr., has ego credo faces Val. Fl., tranquillae faces oculis Stat. iskrost.

4. pren. plamen, žar, ogenj: faces doloris Ci. dolorum faces Ci., pekoče bolečine, corporis faces Ci. žgoča mesenost (pohotnost), faces dicendi Ci. plameneča zgovornost, me torret face mutuā … Calais H. z vračano gorečo ljubeznijo, affectibus nostris faces subdere Sen. ph. razvneti naše strasti, faces subdere studiis Sen. rh. ali ad studia dicendi Q. vzbuditi komu goreče prizadevanje za … , fax iuventae Fl. gorečnost, vnema.

Hȳmēn -mĕnis, m (Ὑμήν) Himén,

1. poročni (svatbeni) bog, sin Apolona in ene izmed Muz: Stat., affuit … Hymen O., turpia famosus corpora iunget Hymen O., nec quid Hymen, quid Amor, quid sint conubia, curat O.

2. meton. svatbena (ženitvena) pesem: Cl., Cantatus Hymen O. — Od tod hymenaeus (-os) -ī, m (gr. ὑμεναῖος)

1. svatbena (ženitvena) pesem, ki so jo peli, kadar so nevesto peljali na novo domovanje: hymenaeum cantare Pl., Ter., occentare Pl., fremere Pac. fr., hymenaeon canere O., canere hymenaeos V., clarus Hym. Lucr. vriskajoča.

2. meton. (večinoma v pl.) nevestin sprevod, ženitovanje, svatba, svatovščina, pirovanje: Sil., Stat., hic hymenaeus erit V., vetiti hymenaei V., Pergama cum peteret inconcessosque hymenaeos V., rex … novo auctus hymenaeo Cat., Thetis humanos non despexit hymenaeos Cat.; metaf. (o živalih) = paritev, parjenje: aetas Lucinam iustosque pati hymenaeos (zev!) desinit ante decem … annos V.

3. pesn. Hymenaeus -ī, m (= Hymen) Himenáj, poročni (svatbeni) bog: Varr., Sen. tr., Stat., Tert., Pall., Cl., Serv., Ciconum Hymenaeus ad oras tendit O.; v zvezi Hymen, Hymenaee O., Cat.

noce [nɔs] féminin svatba, poroka, ženitovanje

noces pluriel d'or, d'argent, de diamant zlata, srebrna, diamantna poroka
cadeau masculin, repas masculin de noce poročno darilo, poročna pojedina
voyage masculin de noce poročno potovanje
en premières noces v prvem zakonu
se marier en secondes noces vdrugičse poročiti
fille, garçon de noce družica, drug (pri poroki)
être de noce biti na poroki, svatovati
ne pas être à la noce biti v težkem položaju
faire la noce ponočevati, lumpati, krokati

núntă -ţi f poroka; svatba, ženitovanje

repōtia -ōrum, n (re in pōtāre)

1. ponovna popivka, ponovno popivanje po kosilu, „pijača“: Ap.

2. dodatno (naknadno) popivanje (pitje), dodatno (naknadno) praznovanje po svatovščini in drugih slavnostih: nuptiis autem et repotiis sestertii mille Gell., natalis si forte fuit sollemnis amico coniugiove dapes aut sacra repotia patrum Aus., repotia postridie nuptias apud novum maritum cenatur, quia quasi reficitur potatio Fest.; sinekdoha ženitovanje, svatba: ac nisi mutatum parcit defundere vinum et, cuius odorem olei nequeas perferre, licebit ille repotia, natalis aliosve dierum festos albatus celebret H.

taeda -ae, f (beseda je izpos., nastala iz acc. gr. subst. δᾴς, δᾳδός bakla; v lat. je prišla po etr. posredovanju)

1. bor, boróvec, pesn. tudi smreka, v pl. boróvje, smrečje, smrékovec, smrékovje: Plin., ceu flamma per taedas (sc. furit) H.

2. meton.
a) borovína, smolovína, borov les: completae onerariae naves taedā et pice et stuppa C., taedas et fragmina poni imperat O., ure taedamque herbasque Sabinas O., montes taedā flammante tacti flagrant Plin., sarmenta aut taedae schidiae comburantur Vitr.
b) borova (smrekova) deska (za ladjo ali ladijsko dno): si sit taeda latissima Iuv.
c) borova trska (treska), smolnata trska (treska), bakla, smoleníca, plamenica, starejše zublja: Corn., Lact. idr., taedae astula Plin., pinea O., agitari Furiarum taedis ardentibus Ci., (sc. Ceres) dicitur inflammasse taedas (sc. Aetnae) ignibus Ci., accensis currere taedis Pr.; occ. α) ženitna (svatovska, poročna, ženitovanjska) plamenica (bakla): concutit taedas geminus Cupido Sen. tr., taedas exosa iugales O.; samo taeda: Pr.; od tod meton. ženitovanje, svatba, poroka, zakon: copulari taedis Sen. tr., iungere taedas Stat. skleniti zakon, sacrae conubia fallere taedae Mart. prelomiti zakon, per taedas sororum oravit O., dignari aliquam taedā O., coniugium pactaeque exspectat tempora taedae O., pertaesum thalami taedaque V., foedera taedae Lucan.; tudi ljubica, ljubezen, draga: me non aliae poterunt corrumpere taedae (po novejših izdajah ullae … de te) Pr. β) kot mučilo, ožgana borovina, ki so jo dajali obsojencem okoli telesa: Iuv., robur, pix, lammina, taedae Lucr.
d) košček slanine za obredne namene: quid taeda? quid naeniae? Arn.

wedding [wédiŋ] samostalnik
poroka, ženitovanje, svatovanje, svatba

golden (silver, diamond) wedding zlata (srebrna, diamantna) poroka
penny wedding zgodovina svatba, na kateri gostje dajo denarne prispevke
wedding breakfast poročno kosilo, gostija
wedding ceremony poročna ceremonija
wedding cake poročni kolač
wedding card pismena objava o poroki
wedding day poročni dan
wedding dress poročna obleka
wedding finger prstanec
wedding party svatovanje; na poroko povabljeni gostje
wedding present poročno darilo
wedding ring poročni prstan
wedding tour, wedding trip poročno potovanje
village wedding vaška svatba

mari-timus (stlat. mari-tumus) 3 (mare)

1. obmorski, primorski (naspr. mediterraneus ali remotus a mari): civitas, oppidum C., villa N., portus L., Plin., regio C. primorje, ora Ci. ali pars C. morsko obrežje, obala, primorje, homines Ci. primorci; subst. maritima -ōrum, n (= gr. τὰ ἐπιϑαλάττια) morske (po)krajine: Ci.

2. morski, pomorski, na morju (pogosto = marinus; naspr. terrester): sal Varr. (naspr. fossicius), piscinae Varr., fluctus N., aestus C., Ci., navis L., milites Pl. pomorski vojaki, pomorščaki, pomorsko vojaštvo, mornarji, praedo N., Ci., L. (naspr. praedo terrester) pomorski ropar, gusar, maritimus ille et navalis hostis Ci. ki prihaja po morju in na ladjah, bellum pomorska vojna: Ci. ali vojna z gusarji: S., oppugnatio L. z morske strani, z morja, officium C. mornarska služba, summa imperii maritimi N. pomorsko vrhovno poveljstvo, terrestre aut maritimum munimentum L., cursus Ci. pomorsko potovanje, vožnja po morju, res maritimae Ci. mornarstvo, pomorstvo, plovba, res terrestres et maritimae Corn. na zemlji (kopnem) in v morju se nahajajoče, tempestas Eutr. morska nevihta, neurje na morju, nuptiae Ci. morska svatba = Pelejevo ženitovanje z morsko boginjo Tetido.

γαμέω [Et. kor. gem, lat. geminus, dvojček; gener iz gemer (po gen-us). – Obl. fut. γαμῶ, γαμοῦμαι, aor. ἔγημα, ἐγημάμην, pf. γεγάμηκα, -μημαι; ep. ion. fut. γαμέω, aor. NT ἐγάμησα, fut. ep. med. γαμέσσεται (Il. 9, 394 stoji sedaj γε μάσσεται poiskal bo)] 1. act. a) o možu: (o)ženim se, poročim se, vzamem za ženo τινά, abs. Plut. Per. 7 obhajam (imam) ženitovanje; γυναῖκα εἰς οἰκίαν vzamem za ženo v hišo, γάμον γαμεῖν zakon skleniti, τινός s kom, τοὺς πρώτους (γάμους) ἐγάμεε Κύρου δύο θυγατέρας prvič in drugič se je oženil z dvema K. hčerama, λέκτρα βασιλέων γαμέω oženim se s kraljevo hčerjo, ἐξ ἐμεῦ γῆμαι vzeti ženo iz moje hiše; ὁ γεγαμηκώς oženjenec, poročenec; b) o ženi: NT omožim se, vzamem za moža; Evr. Med. 606 γαμοῦσά σε ko sem se s teboj omožila. 2. med. omožim se s kom τινί; o starših: dam hčer za ženo, omožim (hčer). 3. pass. ἡ γεγαμημένη omožena (žena).

γαμικός 3 svatovski, ženitovanjski, zakonski; τὰ γαμικά svatba, ženitovanje, zakon.

κατάκλισις, εως, ἡ ležanje (pri mizi), obed(ovanje), γάμου svatba, ženitovanje.

νυμφεῖος 3 (νύμφη) nevestin, svatben, τὸ νυμφεῖον nevestina soba; pl. 1. svatba, ženitovanje, zakon. 2. nevesta.

νυμφεύω in med. poet. 1. oženim se τινά, omožim se τινί, obhajam ženitovanje. 2. nevesta sem, ἔκ τινος sem omožena.