Franja

želod [ê] moški spol (želóda …) rastlinstvo, botanika, anatomija die Eichel
agronomija in vrtnarstvo pitanje z želodom die Eichelmast

želod samostalnik
(plod) ▸ makk

žêlod botanika acorn

želodna kava acorn coffee

žêlod botanika, anatomija gland moški spol

nabirati želod za prašiče ramasser des glands pour les cochons

žêlod (-óda) m

1. bot. ghianda:
krmiti prašiče z želodom foraggiare i maiali con ghiande

2. anat. (glavica penisa) glande

žêlod -oda m
1. žir, žilud: hrastov želod
2. glans, glavić muškog spolnog uda

žêlod bot bellota f

nabiralec želoda bellotero m
nabirati, žreti želod (o prašičih) bellotear

žêlod -óda m., жо́лудь -я ч.

žêlod -a m ghindă

balanus -i, f, redkeje m (gr. βάλανος)

1. želod: Plin.

2. pren.
a) vsak želodu podoben sad; pri Grkih: Sardiani balani Plin. debeli kostanj, maroni; v Feniciji in Kilikiji datelj: Plin.
b) vsaka želodasta stvar: α) čepek iz mila, sredstvo proti zaprtju: Plin., Cael. β) zvrst morskih školjk, morski želod: Pl., Col., Plin. γ) behenov oreh, sad, iz katerega so stiskali nedišeče olje, ki pa se rado navzame prijetnih vonjav: H., Plin., Mart., Prisc.; tudi arabski behenov oreh (drevo): Plin.

bellota ženski spol želod; nageljev popek

soltar las bellotas pokazati svojo pomanjkljivo vzgojo

Ecker, die, (-, -n) žir; bei Spielen: želod

Eichel, die, (-, -n) želod; am Glied: glavica, želod

ghianda f bot. želod

ghíndă -e f želod

gland [glɑ̃] masculin želod, žir; čop; okrasek v obliki želoda

glande m anat. želod

glande moški spol želod; glava moškega spolovila

glāns, glandis, f (prim. gr. βάλανος)

I. vsak pečkat ali želodast plod, kakor datelj, kostanj, laški oreh idr. poseb. pa želod, žir (tudi kot živalska, zlasti prašičja hrana): bubus glandem prandio depromere PL., cadunt agitatā ilice glandes O., gl. iligna H., querna TIB., quernea et iliquea COL., fagea ali fagi PLIN. bukvica (= bukov žir), cassa PLIN.; occ. užitni želod, užitni žir, v starih časih človeška hrana: priusquam frumenti usus esset, antiqui homines glande (kolekt.) vixerunt CI., sic odium coepit glandis LUCR., glandibus vesci SERV. –

II. metaf. želodaste stvari,

1. krogl(ic)a iz svinca ali gline, svinčenka, kakršne so lučali pračarji: fusili ex argilla glandes fundis ... iacĕre coeperunt C., plumbea gl. LUCR., Q., pars eminus glande (kolekt.) aut lapidibus pugnare S., ne fluxā habenā volutetur in iactu glans L., pars maxuma glandes liventis plumbi spargit V., ociores ... excussae verbere glandes O., calido liquefactae pondere glandes LUCAN., glandes fundere AUCT. B. AFR., glandes in obsessos iaculari T.

2. glavica na moškem spolovilu: CELS.

īlex, īlicis, f (etim. nedognana beseda) adraš, črnika, zimzeleni cer (Quercus ilex Linn.), neke vrste hrast, ki je vedno zelen in ima bodičasto listje: Enn., S., Lucan., Plin., Suet., Vulg., il. nigra V., O. temnozeleni, arguta V. šumeči, il. antiqua, procera H., quercus et ilex H., viridis O.; meton. želod (kolekt.): porcus, … ilice pastus Mart.