Franja

železov [é] (-a, -o) kemija Eisen- (spojina die Eisenverbindung, preparat das Eisenpräparat, galuni Eisenalaune množina, hidroksidi Eisenhydroxide množina, karbid das Eisencarbid, kloridi Eisenchloride množina, oksidi Eisenoxide množina, sulfati Eisensulfate množina)

želézov (-a -o) adj. di ferro, ferroso; ferruginoso:
železovi drobci framemnti di ferro
železova ruda minerale di ferro, ferroso
železov kršec pirite
železova sljuda ematite

želézov -a -o željezni (-le-), gvozdeni: železov klorid, oksid: železov rudnik; -a spojina
željezni, gvozdeni spoj

želézov prid., залі́зний прикм.

železov kršec moški spol der Eisenkies, der Pyrit

železov oksid stalna zveza
kemija (kemijska spojina) ▸ vas-oxid

železov sijajnik moški spol der Glanzeisenstein, der Eisenglimmer

ferric [férik] pridevnik
kemija železov

ferruginoso agg. železov, železnat, ki vsebuje železo

iron¹ [áiən] pridevnik
železen, železov, barve železa
figurativno krepak, trden
figurativno trd, krut, okruten
figurativno nezlomljiv, neupogljiv

an iron constitution trdno zdravje
the Iron Chancellor Bismarck, železni kancler
the Iron Duke Wellington, železni vojvoda
iron discipline železna disciplina
iron rations železna rezerva hrane
an iron will železna volja

irony¹ [áiəni] pridevnik
železov, železen, kot železo

залі́зний прикм., želézen prid., želézov prid.

Eisenblüte, die, železov cvet

Eisenglimmer, der, železov sijajnik, hematit, krvavec

Eisenkies, der, železov kršec, pirit

Eisenoxid, das, Chemie železov oksid

Eisenpräparat, das, železov preparat

Glanzeisenstein, der, železov sijajnik, hematit

iron-dust [áiəndʌst] samostalnik
železov prah, opilki

iron mine [áiənmain] samostalnik
železov rudnik