Franja

železj|e [é] srednji spol (-a …) das Eisen
staro železje altes Eisen

želézje iron ware; irons pl

vkovati v želézje to put in irons

želézje fers moški spol množine , ferrure ženski spol , ferronnerie ženski spol ; (v betonu) armature ženski spol

staro železje ferraille ženski spol

želézje (-a) n

1. ferri, ferramenta; guarnizioni di ferro:
nabirati staro železje raccogliere ferri vecchi
z železjem zamrežena okna finestre con grate di ferro

2. (verige) catene, ceppi

želézje s
1. željeza, gvožđa, okovi: vkovati koga v železje
okovati koga
2. željezo, gvožđe: staro železje
gvožđurija

želézje hierros m pl

Eisen, das, (-s, ohne Plural) železo; (Hufeisen) podkev; železje; altes Eisen staro železo; von Eisen železen; in Eisen legen vkleniti, dati v železje; man soll das Eisen schmieden, solange es heiß ist kuj železo, dokler je vroče; zwei/mehrere Eisen im Feuer haben imeti več želez v ognju

ferrāmenta -ōrum, n. (ferrum) železje, železno orodje, železne ali z železom okovane priprave: Ca. fr., Varr., Col., bona f. Ci. orožje, cras ferramenta Teanum feretis, fabri H. orodje, agrestia f. L. orodje, sekire, f. tonsoria Mart. britve, f. pugnantium Suet. meči. Sg. ferrāmentum neko ranocelniško orodje, pripomoček: f. acutum, concavum, rectum, labrosum Cels., plumbeum Cael.; v pl.: tremenda, medicinalia ferramenta Aug.

ferramento m

1. železno orodje, železje

2. pl. okovje, podkovno orodje

fetter¹ [féte] samostalnik
okovi, železje, veriga
figurativno ovira

ironwork [áiənwə:k] samostalnik
železarstvo, železje

ornamental ironwork železni okraski

željezàrija ž (ijek.), železàrija ž (ek.)
1. železje: iz hrpe -e izvuče komad željeza
2. železnina: gdje kupuješ ti -u i gradevni materijal

collāris -e (collum) (o)vraten: offla Petr.; subst. collāre -is, n

1. pasja ovratnica: Luc. ap. Non., Varr.

2. železje za vrat, ovratnica: Pl.

déferrer [defɛre] verbe transitif odstraniti železje, okove, podkev (quelque chose s česa)

déferrer une caisse sneti železne okove z zaboja
déferrer un prisonnier odvzeti ujetniku, zaporniku okove, verige z rok in nog
déferrer un cheval sneti podkev konju
se déferrer izgubiti podkev

ferri-terium -iī, n (ferrum in terere) bivališče tistih, ki jih tare železje (šalj. = ergastulum): Pl.

ferri-terus -ī, m (ferrum in terere) ki drgne železje, šalj. = vklenjenec, suženj: Pl.

vitrière [vitrijɛr] féminin okensko železje

collicrepida -ae, m (collum in crepāre) vratorožljar (o sužnjih, ker so nosili železje okrog vratu): Pl.

in-iciō -ere -iēcī -iectum (in, iaciō)

I.

1. vreči (metati) v kaj, hitro spraviti, dejati v kaj, zvrniti, položiti (polagati), vli(va)ti, spustiti (spuščati) v kaj, pogosto o metanju gorečih stvari: i. ignem tectis L., Cu., faces castris T. ali tectis Fl., Capitolinis sedibus ignem Ci. strelo; pren.: iniecta est fax rei publicae Ci.; toda: domus ardebat iniectis ignibus Ci. zažgana; dalje: manum foculo i. L. hitro na ognjišče položiti, milites (in naves) C. hitro jih vkrcati, in flammam iniectus C., semen Plin. sejati, viscera flammae Q., aquam Col., vestem flammae Suet.; refl. zagnati se kam: se in medios ignīs (hostīs) i. Ci., sese medium periturus in agmen iniecit V., se morti V., se in ignem Ter., se per ignem inicere saltu V., se in fraudem Pl., animus se inicit in aliquid Ci. se potopi (potaplja, poglablja) v kaj.

2. metaf.
a) (kak afekt) vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), navda(ja)ti s čim: i. alicui terrorem Cu. ali timorem Ci., N. ali metum Iust., Suet. koga v strah pripraviti , koga v strah spraviti (spravljati), zada(ja)ti mu strah, (pre)plašiti ga, ecce, terror iniectus Caesari de eius actis Ci., formidinem Agyrinensibus iniciebat Ci., erat metus iniectus iis nationibus Ci., periculum mortis i. T., religionem Ci., C., hominibus scrupulum Ter., Ci., Suet., suspicionem Ci., ira deorum iis iniecit amentiam Ci., iis admirationem sui i. N., studium pugnandi exercitui C., ei iras V., curam L., H., cupiditatem Ph., cunctationem L., voluptatem Varr., ardorem, stuporem Iust., tantum ardoris L., spem Ter.; occ. obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pripraviti (pripravljati), zada(ja)ti; prvotno zevg.: hostibus terrorem et fugam L. (= terrore iniecto fugam efficere); potem (prolept.) samo: fugam Pl., iniectus a me tumultus civitati Ci., plaga est iniecta petitioni tuae Ci., i. certamen L., causam deliberandi Ci., alicui mentem, ut audeat Ci.
b) (v govoru kaj) podtakniti (podtikati), priplesti (pripletati), v misel vzeti (jemati), v misel vključiti (vključevati): primum enim illud inecit Ci., homo … meum nomen iniecerat Ci., i. mentionem H., sententiam Q., Bruto cum saepe iniecissem de … Ci. —

II.

1. v, na, čez kaj vreči (metati), de(va)ti, naložiti (nalagati), položiti (polagati), postaviti (postavljati): eo super tigna iniciunt C., stramentis pellem N., (flumini) pontem L. most narediti (čez reko); prim.: pallium i. in aliquem Pl. ali alicui Ci., humeris ostrum (škrlatno obleko) V., togam Q., sinūs humero Q., iniectā veste latent pedes O., alicui vim telorum Cu. metati proti komu, radios Pr., (Typhoni) Aetnen O. nanj zavaliti, tu mihi terram inice V. pokoplji me, iniecti humeris capilli O. padajoči na … , bracchia collo i. O. objeti, iniectis manibus Pr., securim petitioni tuae Ci. nastaviti, zasekati, equo iniectus L. vržen čez … , supra stercus iniectus Ci., opus super funus Q., iniectam fesso pectore molem Val. Fl., (spiranti) pulvinum Suet., cingula et galeam Val. Fl., taedas ad fastigia Val. Fl.

2. occ. spone, železje nadeti, v železje d(ej)ati, vkleniti: iste inici catenas imperat Ci., Turno iniectae catenae L., vincula V., laqueum L., cervicibus laqueum Suet.; od tod pren.: illi tamquam frenos furoris iniecit Ci., frena licentiae iniecit H., animo vincula i. Ci.

3. inicere alicui manum roko položiti (polagati) na koga, silo storiti mu, lotiti se ga, prijeti ga, zgrabiti ga
a) po zakonu (leges XII tabularum) je bilo tožitelju dovoljeno obtoženca, za katerega so sumili, da hoče pobegniti, siloma (manum inicere) prignati pred sodišče: si calvitur pedemve struit (hoče bežati), manum endoiacito (= inicito) Tab. XII.; od tod metaf. = ustaviti koga, veleti komu ustaviti se: mihi veritas ipsa manum iniecit Ci.; tudi pl.: manūs alicui i. Cu.
b) v stari legisakcijski pravdi je tožitelj simbolično označeval svojo lastninsko pravico do kake stvari s tem, da je položil roko nanjo: virgini … minister decemviri manum iniecit L.; od tod metaf.: inice … in tua iura manūs O., iniecere manum Parcae V. so razglasile za svojo last, so si prisvojile, so se polastile, morituro manum i. Cu., quieti eius manūs inieci Plin. iun. silo sem storil njegovemu miru, spravil sem ga ob mir; pesn.: parabant (Gigantes) inicere bracchia caelo O.

Opomba: Iniexit = iniecerit: Pl. (Pers. 70).

iron² [áiən] samostalnik
železo; železen predmet (npr. vžigalo znamenja v kožo), likalnik, rezilo orodja, harpuna
množina okovi
poetično meč, orožje
množina, medicina železna opora za nogo

cast iron lito železo
pig iron surovo železo
sheet iron pločevina
scrap iron staro železo
wrought iron kovno železo
sleng shooting iron revolver
navtika in(to) irons v vetru, ki se ne da obrniti
a will of iron železna volja
a man of iron človek železne volje; trd, nepopustljiv človek
a heart of iron trdo srce
the iron entered into his soul strlo ga je (bolečina)
to put in irons vkovati v železje
to have too many irons in the fire imeti preveč železa v ognju, delati preveč stvari hkrati
he is made of iron je trdnega zdravja
to rule with a rod of iron (ali with an iron hand) vladati z železno roko
to strike while the iron is hot kovati železo dokler je vroče