Franja

želélen (-lna -o) adj. desiderativo; lingv. ottativo

želélen -lna -o (ln) željni, optativni: -i stavki

desiderative [dizídəreitiv]

1. pridevnik
želeč si, željan; zaželen
slovnica želelen

2. samostalnik
slovnica želelnik

desiderativo agg.

1. želen

2. jezik želelen, optativen

dēsīderātīvus 3 (dēsīderāre) želelen, desiderativen: verba Aug.

optatif, ive [ɔptatif, iv] adjectif želelen; masculin želelnik

mode masculin optatif želelni naklon

optatív -ă (-i, -e) adj. želelen
□ mod optativ želelni naklon, želelnik, optativ

optative [ɔ́ptətiv]

1. pridevnik
slovnica optativen, želelen

2. samostalnik
slovnica optativ, želelnik

slovnica optative mood želelni naklon

optātīvus 3 (optāre) želelen: adverbia Prisc., modus Prisc., Aug. želelni naklon, želelnik (optativ) = subst. optātīvus -ī, m (sc. modus): Prisc.; adv. optātīvē v želelnem naklonu, v optativu: hic fuerit optative posuit Prisc.

ottativo

A) m jezik želelnik; optativ

B) agg. jezik želelen; optativen

precative [prékətiv] pridevnik
proseč
pravno prosilski
slovnica želelen