Franja

žel. (železnica, železniški) Ferr., ferrovia, ferroviario

žel... gl. tudi želj...

beginning¹ [bigíniŋ] samostalnik
začetek, nastanek, izvor, izhodišče

in (ali at) the beginning spočetka
a good beginning is half the battle dober začetek je že pol zmage
a bad beginning makes a bad ending kakor boš sejal, tako boš žel
from the very beginning od samega začetka
to give a beginning to s.th. povzročiti kaj
the beginning of the end začetek konca

fránko franco, franc de port

franko žel. postaja franco gare (de)

mergae -ārum, f (sor. z merges; prim. gr. ἀμέργω (o)strgati) dvorogljate žitne vile, s katerimi so sušili požeto žito in ga spravljali v kope: mergas datus, ut hortum fodiat Pl., multi mergis, alii pectinibus spicam ipsam legunt Col., mergae furculae, quibus acervi frugum fiunt, dictae a volucribus mergis, quia, ut illi se in aquam mergunt, dum pisces persequuntur, sic messores eas in fruges demergunt, ut elevare possint manipulos P. F.; šalj: si attigeris ostium, iam hercle tibi messis in ore fiet mergeis pugneis Pl. boš žel po obrazu obilno žetev udarcev s pestjo.

moissonner [-sɔne] verbe transitif (po)žeti; figuré nabrati, nakopičiti

moissonner du blé, un champ žeti žito, njivo
la guerre moissonne les vies humaines vojna žanje človeška življenja
semer du vent et moissonner des tempêtes sejati veter in žeti vihar
comme tu sèmeras, tu moissonneras (proverbe) kakor boš sejal, tako boš žel

priklópen d'embranchement, de raccordement, de jonction

priklopni tir (žel. proga) voie ženski spol d'embranchement (ali de raccordement)
priklopni sedež (v kinu, gledališču) strapontin moški spol, siège moški spol à abattant

prtljága (potovalna) bagages moški spol množine ; (vojaško) paquetage moški spol , équipement moški spol

potniška bagages enregistrés (ali accompagnés)
ročna prtljaga bagages à main, les petits bagages
kos prtljage colis moški spol
listek o shranitvi prtljage bulletin moški spol d'enregistrement (des bagages), bulletin de consigne
nosač prtljage (na žel. postaji) porteur moški spol
oddaja prtljage enregistrement moški spol des bagages
shramba za prtljago (na postaji) consigne ženski spol
dati prtljago v garderobo déposer ses bagages à la consigne

pullman

(coche) pullman pulman (žel. voz)

raccōgliere^*

A) v. tr. (pres. raccōlgo)

1. pobrati, pobirati:
raccogliere il guanto pren. sprejeti izziv
raccogliere un'allusione pren. razumeti namig

2. agr. pobrati, pobirati; ekst. pridobiti, pridobivati; pren. doseči, dosegati:
raccogliere le patate pobirati krompir
raccogliere il fieno grabiti seno
raccogliere il grano žeti žito
raccogliere molto olio pridobiti veliko olja
raccogliere successo imeti, žeti uspeh

3. zbirati (tudi pren.):
raccogliere denaro per una colletta zbirati denar
raccogliere francobolli zbirati znamke

4. sprejeti, sprejemati (tudi pren.):
raccogliere l'eredità sprejeti dediščino
raccogliere un'ingiuria zavrniti žalitev

B) ➞ raccōgliersi v. rifl. (pres. mi raccōlgo)

1. namestiti, nameščati se

2. koncentrirati se (na); osredotočiti se (na); poglobiti se (v):
raccogliersi su un problema poglobiti se v problem

3. zbrati, zbirati se
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar

railway² [réilwei] pridevnik
železniški

railway bridge železniški most
railway board žel. direkcija
railway car železniški voz, vagon
railway-carriage železniški (potniški) voz
railway company žel. družba
railway crossing žel. križišče
railway-engine žel. lokomotiva
railway gauge širina žel. tira
railway guard žel. čuvaj ali sprevodnik
railway guide britanska angleščina žel. vozni red
railway junction žel. križišče
railway-line žel. proga
railway novel za potovanje primerno čtivo
railway pass prosta železniška vozovnica
railway rug odeja za potovanje
railway sleeper žel. prag
railway station žel. postaja
railway switch žel. kretnica
railway ticket žel. vozovnica
railway time-table žel. vozni red
railway terminus končna žel. postaja
railway traffic žel. promet

récolter [rekɔlte] verbe transitif (po)žeti (le blé žito); pridelati; figuré dobiti, doseči

on récolte ce qu'on a semé (proverbe) kakor si sejal, tako boš žel
qui séme le vent récolte la tempête kdor veter seje, vihar žanje

sejáti to sow; to seed; (presejati) to sieve, to riddle

sejáti žito to sow corn
sejáti razdor to sow discord, to sow (the seeds of) dissension
sejáti teror to sow terror
sejáti seme sovraštva (upora) to sow the seeds of hatred (of revolt)
sejáti veter in žeti vihar to sow the wind and reap the whirlwind
treba je sejáti, če hočeš žeti one must sow if one wishes to reap
kakor boš sejal, tako boš žel as you sow so you shall reap

sejáti¹ (séjem) imperf.

1. agr. seminare; ekst. spargere, lanciare:
sejati pšenico seminare il grano
sejati in saditi seminare e piantare
pren. letalo je sejalo bombe l'aereo lanciava le bombe
krogle so sejale smrt le pallottole seminavano morte

2. pren. seminare, diffondere, suscitare:
sejati razdor, sovraštvo, sum seminare discordia, odio, sospetto
sejati laži diffondere menzogne

3. vagliare, setacciare:
sejati moko setacciare la farina
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

sembrar [-ie-] (po)sejati; raztrositi, posuti (de z); (raz)širiti (nauk); vplesti (izreke, pregovore)

sembrar de arena s peskom posuti
sembrar en la arena (fig) na pesku zidati
sembrar discordia (za)sejati razdor
sembrar el pánico paniko širiti
quien bien siembra, bien recoge kakor si sejal, tako boš žel

sēmentis -is, acc. -em in -im, abl. -ī in (pesn. in neklas.) -e, f (sēmen)

1. sejanje, (po)setev, posèv, sév: PL., COL., PLIN. idr., quid sit sementis ac messis CI. sementem (sementim CA.) facere L. (po)sejati, sementes quam maximas facere C. posejati kar največ (žita); preg.: ut sementem feceris ita metes CI. kakor boš (po)sejal, tako boš žel, kakršna setev, taka žetev; metaf.: a dis immortalibus malorum sementem esse factam CI., sementis proscriptionis CI. EP.; šalj.: hisce ego iam sementem in ore faciam pugnosque obseram PL. tem bom obraz posejal z udarci in jih obdelal s pestmi = te bom dodobra nabil (nabunkal, premlatil).

2. meton. setev =
a) čas setve: agro sicco per sementim CA. ob setvi.
b) kar je vsejano α) vsejano seme: multorum dierum sementis uno die surgit COL. β) setvina, setev, posevek, poseb. zraslo, mlado žito: vos date perpetuos teneris sementibus auctūs O., sementes tempestiviores GELL. – Soobl. sēmentium -iī, n: IT.; v pl.: AUG.; inačica v pl. sēmenta -ōrum, n: AUG.

sow^*2 [sóu] neprehodni glagol & prehodni glagol
sejati, opraviti setev; posejati (seme), zasejati
figurativno raztresti, razširiti; gosto (kaj) posuti (with z)

as you sow so you shall reap kakor si sejal, tako boš žel
you must reap what you have sown kot si si postlal, tako boš spal; kar si skuhal, moraš tudi pojesti
to sow the seeds of hatred (revolt) figurativno (za)sejati seme sovraštva (upora)
to sow one's wild oats izdivjati se (v mladosti)
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar

vēnto m

1. veter:
vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
galleria a vento aerodinamični tunel
giacca a vento obl. vetrovka
mulino a vento mlin na veter
secondo il vento che tira pren. po vetru
sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
buttare al vento pren. zapraviti
dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo

2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok

3. metal. topli zrak

4. fiziol. evfemistično veter, plin

5. astr.
vento solare sončni veter

6. tehn. napenjalni kabel
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar

véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

vihar moški spol (-ja …) der Sturm (peščeni Sandsturm, snežni Schneesturm, sončni astronomija Sonnensturm, vrtinčast Wirbelsturm, na morju Seesturm; figurativno navdušenja Begeisterungssturm)
figurativno vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
znak za vihar das Sturmwarnungszeichen, Sturmzeichen
opozorilo, da se bliža vihar die Sturmwarnung
napovedovati vihar auf Sturm stehen (die Zeichen stehen auf Sturm)
razbičan od viharja valovi: sturmgepeitscht
razkuštran od viharja drevo: sturmzersaust
škoda zaradi viharja der Sturmschaden
tišina pred viharjem die Ruhe vor dem Sturm (tudi figurativno)
kdor seje veter, bo žel vihar wer Wind säet, wird Sturm ernten