Franja

žari|ti (-m) tehnika glühen (mehko weichglühen, pri visokih temperaturah hochglühen)

žáriti žârīm
I.
1. žariti, razbeljevati: žariti peć
2. netiti, podpihovati: ti ne želiš gasiti no žariti
3. žgati, peči: sunce žari; koprive žare
4. taj žari i pali u svom selu ta vedri in oblači v svoji vasi
II. žariti se žareti, goreti: mi gledamo kako joj se lice žari

žaríti -im, žari -ite, žaril -a, žarjen -ena
1. žariti, raspirivati: žariti oglje
2. usijavati: žariti jeklo, železo, kovinsko nit
3. obasjavati rumenilom: sonce žari hribe
4. žariti: velike temne oči so čudno žarile; na vzhodu se žari
na istoku se rumeni nebo

žáriti (-im)

A) imperf.

1. arroventare; metal. rendere incandescente; ricuocere

2. pren. bruciare, ardere

B) žáriti se (-im se) imperf. refl.

1. risplendere, brillare, illuminarsi

2. biancheggiare; luccicare

3. pren. raggiare, risplendere:
oko se ji je žarilo od veselja gli occhi le raggiavano dalla gioia

жа́рити -рю недок., pêči pêčem nedov.

ignite [ignáit] prehodni glagol & neprehodni glagol
zažgati (se), vžgati (se), vneti (se)
kemija segrevati, žariti

pêči pečem, peci -ite, pekel pekla, pečen -ena
1. peći: peči kruh, meso, v peči, na žaru, na ražnju, na štedilniku
2. pržiti, žeći: peči se na soncu
3. žariti, žeći: kopriva peče
4. peći, gristi: vest ga peče; zna več ko hruške peči
razumije se u štošta; pečen kostanj; pečeno meso; on je tam kuhan in pečen
on tamo žari i pali; pekoča rana, pekoči sončni žarki

pêči pêčem nedov., випіка́ти -ка́ю недок., жа́рити -рю недок., пекти́ печу́ недок.

radiō -āre -āvī -ātum (radius) poslati (pošiljati) žarke, odda(ja)ti žarke, žareti, žariti (se), sijati, svetiti (se), lesketati (se), blesketati (blisketati) se, lesketati se, svetlikati se, migljati: Plin., Hier. idr., argenti radiabant lumine valvae O., miles radiabat in armis Pr., radiabant tempora nati Sil. so bile obdane z bleščečim vencem; pren.: aliquid tamen adversus absentem ducem ausa Fortuna est circa Illyricum et Africam, quasi de industria prospera eius adversis radiaret Fl. — Med. soobl. radior -ārī -ātus sum: galeae gemmis radiantur et auro O. — Pt. pr. radiāns -antis žareč, žaren, bleščeč, sijoč: Ci. idr., sidera Lucr., arma V., luna V., arboreae frondes auro radiante nitentes O., vellera, astra, galea, lumina O., carbunculi Plin., templa … auro radiantur T. (Dial.); pesn. metaf.: Ci. idr., sed ubi oris aurei Sol radiantibus oculis lustravit aethera Cat., imago V., ora O., roseā radiante iuventā Val. Fl.; subst. radiāns = sol: Ci. poet.

raggiare

A) v. intr. (pres. raggio)

1. žareti; sijati

2. izžarevati

B) v. tr. žariti; obsijati (tudi pren.)

ricuōcere^* v. tr. (pres. ricuōcio)

1. ponovno kuhati, prevreti; ponovno peči

2. metal. žariti

žgáti žgem, žgi -ite, žgal -a
1. peći, žeći: žgati opeko, apno, cement, glino; sonce močno žge; žgati tropine, češplje
2. pržiti: žgati kavo, rudo; žgati se na soncu
3. paliti: žgati gozd, travo, rano
4. žariti, žeći: kopriva žge
5. ekspr. paliti, strijeljati (stre-), gađati: žgati po sovražniku s strojnicami
6. ekspr. praviti kojekakve nastranosti: to smo ga takrat žgali

hochglühen Technik žariti pri visokih temperaturah

ir-radiō (in-radiō) -āre (in, radiāre)

1. trans. obsevati: hoc gemmae i. Stat.; metaf.: Cl.

2. intr. sijati, žareti, žariti se: non unā infusione (barvanje) velleris statim pretiosus sucus irradiat Ambr.

kalcinírati -am kalcinirati, žariti vapnenac, krečnjak da se istjera (-ter-) lečana voda: kalcinirati glinico, rudo, sodo

micō -āre -cuī

1. trzajoč ali trepetajoč se gibati sem in tja, trzniti (trzati), pomigniti, migati, pomiga(va)ti, (za)drgetati, (za)drhteti, (za)trepetati, (s)tresti se, utripniti (utripati): Enn. ap. Serv., Luc. ap. Non., Tib., Sen. tr. idr., cor micat O. ali corda timore micant O. drhtijo, semianimes micant digiti V., arteriae micant Ci. bijejo, utripajo, linguis micat ore trisulcis V. (kača) miglja z jeziki, anguis cervice micans Ci., micat (sc. equus) auribus V. miga (striže) z ušesi, micuere fontes Lucan. so privreli.

2. occ. (digitis) micare prste hitro iztezati in dajati drugim uganiti, koliko jih je (pustna igra, še danes popularna v južni Italiji (imenovana alla mora), ki so jo poznali tudi Nemci pod imenom „Fingerlein snellen“; s to igro so Rimljani tudi odločali o negotovih stvareh): Varr. ap. Non., micando victus Ci., quid enim sors est? idem propemodum, quod micare, quod talus iacere, quod tesseras Ci., patrem et filium pro vitā rogantes sortiri vel micare (s pustno igro srečkati (žrebati)) iussit Suet., micando digitis tribus Aug.; od tod preg.: dignus est, quīcum (= quocum) in tenebris mices Ci. s njim lahko v temi skušaš srečo (žrebaš) na prste = poštenjak je; podobno: Petr., Fr., Aug.

3. (za)migljati, (za)iskriti (se), (za)kresati se, (za)svetlikati se, (za)lesketati se, (za)blesteti, (za)bliskati se, (za)bleščati se, (za)sijati, (za)žareti, (za)žariti se, sevati, utripniti (utripati), (po)bliskati se (pobliskavati): Acc. ap. Prisc., H., Lucr., Sen. ph., Lact. idr., aether ignibus micat V., inter horrendos fragores (med gromom) micare ignes L., fulmina micabant, micabant flammae L. so švigale, so švigali, micant gladii, micare gladiis L., micantes fulsere gladii L., micans stella O., radius sole micantior Prud., micans aurum O., oculis micat ignis V. ogenj mu žari (šviga) iz oči, oči se mu iskrijo, vultum hostis ardore animi micantem ferre non potuit L. od duhovnega žara iskreč se pogled; z acc.: sanguineumque micant ardorem luminis orbes V. (Cul.) izžarevajo krvavi žar.

rinvenire^*1

A) v. tr. (pres. rinvēngo)

1. najti; odkriti, odkrivati

2. metal. naknadno žariti

B) v. intr. metal. biti naknadno žarjen

weichglühen Technik mehko žariti

meh|ek [ê] (-ka, -ko) weich; (mlad) zelenjava, meso ipd.: zart; volna, frotir: mollig, flauschig, kuschelig; figurativno mürb, mürbe; zrak: (mil) lau
čisto mehek butterweich
mehek kot vosek wachsweich, weich wie Wachs (tudi figurativno), figurativno pflaumenweich
mehek kot puh flaumig; daunenweich
mehek kot žamet/svila samtweich, seidenweich
za človeka: weich, zart besaitet; Weich- (les das Weichholz, porcelan das Weichporzellan, sir der Weichkäse, koruza der Weichmais, spajka das Weichlot, lubje die Weichrinde, deli množina Weichteile množina)
mehka voda weiches Wasser
anatomija mehka žilnica weiche Hirnhaut
anatomija mehko nebo das Gaumensegel, der Hintergaumen
figurativno mehko srce ein weiches Herz, ein Butterherz
mehko tkivo Weichteile množina
mehkega srca weichherzig
mehko kuhan [weichgekocht] weich gekocht
z mehko lupino weichschalig
figurativno z mehko roko auf die weiche Tour, auf die sanfte Tour
mehko ležati weich liegen (tudi figurativno)
na/v mehko skuhati [weichkochen] weich kochen, figurativno koga: murbe machen
tehnika mehko spajkati weichlöten
mehko žariti weichglühen
figurativno imeti mehke noge nicht (mehr) ganz standfest sein

visok¹ [ô] (-a, -o) hoch (srednje mittelhoch, kot gora berghoch, pet metrov fünf Meter hoch, za moža mannshoch, seženj/več sežnjev klafterhoch, zelo turmhoch, haushoch); voda: -tief (za čevelj fußtief); Hoch- (bager s čelno žlico der Hochlöffelbagger, barok der Hochbarock, gozd der Hochwald, izkoristek die Hochausbeute, lesk der Hochglanz, pritisk, tlak der Hochdruck, razteg der Hochverzug, relief das Hochrelief, srednji vek das Hochmittelalter, start šport der Hochstart, sunek der Hochstoß, tisk der Hochdruck, divjad das Hochwild, frekvenca die Hochfrequenz, gotika die Hochgotik, hitrost die Hochgeschwindigkeit, kultura die Hochkultur, megla der Hochnebel, napetost die Hochspannung, nemščina das Hochdeutsch, omara der Hochschrank, renesansa die Hochrenaissance, romantika die Hochromantik, temperatura tehnika die Hochtemperatur, terasa geografija die Hochterrasse, voda das Hochwasser, lega medicina das Hochlagern, deblo agronomija in vrtnarstvo der Hochstamm, jadro das Hochsegel, plemstvo der Hochadel, pritličje das Hochparterre); hoch- (v visokih odmerkih hochdosiert, v visokih tonih hochtönig, z visokim robom hochrandig, z visokimi nogami hochbeinig, z visokim vreliščem hochsiedend, z visokimi odlikovanji hochdekoriert, z visokimi petami hochhackig, žariti pri visokih temperaturah hochglühen)
z visokim/visoko … hoch …
(plačo hoch bezahlt, dotacijo hoch dotiert)
z visokim številom vrtljajev tehnika hochtourig, vijak: schnelllaufend