Franja

žaltav (-a, -o) (žarek) ranzig

žáltav rancid; rank; spoilt

postati žáltav to turn (ali to grow, to go) rancid
žáltavo maslo rancid butter
imeti žáltav vonj, duh to have a rancid smell

žáltav rance

dišati po žaltavem sentir le rance
postati žaltav rancir

žáltav (-a -o) adj.

1. rancido; stantio:
žaltavo maslo burro rancido
žaltav okus sapore di rancido

2. pren. (neprijeten, slab, hud) spiacevole, pessimo; duro:
žaltav položaj situazione pessima
žaltavi časi tempi duri

žáltav -a -o (u̯t) (stvnj. salzan < lat. sal)
1. užegao, užežen, prelav: -a mast; -o olje, maslo
2. -a mu prede
u teškoj je situaciji; nikar -ih ne razdiraj
nemoj da pričaš golicave priče

žáltav rancio

dišati po žaltavem oler (ali saber) a rancio
imeti okus po žaltavem tener gusto rancio
postati žaltav enranciarse, ponerse rancio

žáltav -a -o prid. rânced, alterat

fort, e [fɔr, t] adjectif močan, krepek, čvrst, jak; korpulenten, debel; utrjen; spreten, sposoben; dobro podkovan (en v); bistroumen, inteligenten, pameten; energičen; trmast; učinkovit; vpliven; prepričljiv, odločilen; pretiran, neverjeten; težak (vino); oster (kis); žaltav (maslo); visok, znaten (znesek); drastičen (besedo); masculin močan človek; moč, sila, močna stran; utrdba, višek, glavna stvar

au fort de l'hiver sredi zime
au plus fort de la discussion sredi najživahnejše diskusije
à plus forte raison toliko bolj, tem bolj
au sens fort du mot v pravem pomenu besede
au prix fort zelo drago
ce n'est pas fort to ni posebno pametno
c'est plus fort que moi ne morem si pomagati
c'est trop fort! to je nezaslišano!
devises féminin pluriel fortes močne devize
droit masculin du plus fort pravica močnejšega
esprit masculin fort svobodomislec
mer féminin forte močno razburkano morje
place féminin forte utrdba
poids masculin fort bruto teža
prix masculin fort polna cena
forte tête trmasta glava, trmoglavec
forte femme energična ženska
avoir une forte envie de imeti veliko veselje, voljo (za)
avoir affaire à forte partie imeti posla, spoprijeti se z močnim nasprotnikom, z velikimi iežavami
avoir l'haleine forte neprijetno dišati iz ust
être fort aux échecs, en mathématiques biti dober šahist, matematik
l'histoire n'est pas mon fort zgodovina ni moja močna stran
se porter fort pour quelqu'un jamčiti za koga
prêter main forte à quelqu'un komu krepko pomagati
elle est forte celle-là! (familier) ta je pa dobra!
c'est trop fort! to je pa (že) preveč! ta je pa prehuda!

frowsy, frowzy [fráuzi] pridevnik (frowsily, frowzily prislov)
zatohel, neprezračen; žarek, žaltav; umazan; nepočesan

in-tūtus 3

1. nezavarovan, nezaščiten, brez zavetja, neutrjen: intuta Gallorum castra L., urbs L., quosque cunctando rem publicam intutam patiemini? S. fr., quod uberrimum spolianti et defendentibus intutum petebant T. napasti tam, kjer branilci niso imeli zaslombe; subst. intūta moenium firmare T. slabo zavarovana mesta.

2. negotov, nezanesljiv, nevaren, žaltav: intuta amicitia T., latebrae T., intuta, quae indecora T., Druentia gurgitibus vagis intuta Amm.; z inf.: Plin., intutum est hoc facere T.

pasado minul, pretekel; prejšnji, nekdanji; suh (kruh); uvel; gnil, žaltav, smrdljiv; preveč kuhan; dolgočasen

pasado mañana pojutrišnjem
pasado de moda staromoden
pasado por agua mehko kuhan (jajce)
el año pasado preteklo leto
la semana pasada pretekli teden
una belleza pasada uvela lepota, nekdanja lepotica
muy pasado (dobro) prepečen

prȅlav -a -o žarek, žaltav: -a slanina; -ōst ž žarkost, žaltavost

pūteō -ēre -uī (pūs) po gnilem (gnilobi), trhlem, strohnelem (trohnobi, tr(o)hlobi), ožolglem, plesnivem, plesnjavem (plesnobi), zatohlem dišati oz. smrdeti, zatohlo (zaduhlo) dišati, t(r)ohneti, smrdeti, biti žarek, žaltav: Varr. idr., tigna humide haec putent Pl., mero putere H. po vinu dišati, aper rhombusque putet H. jim smrdi = jim ne diši, fidelia putet Pers., vir ore putens Ven., putentes atque stercoreae digestiones Arn.

puter -tris -tre in putris -tre (pūs)

1. trhel (trohel), trohneč, trohnoben, strohnel, gnil(ast), gnijoč, nagnil, nagnit, plesniv, plesnjav, plesnoben, zatohel, zaduhel, smrdeč, pereč, ožolgel, žarek, žaltav: Varr., Cu., Pr., Iuv., Sen. ph., Mart., Sil. idr., navis putris iam et vetustate dilabens H., fanum H. razpadajoče, poma O., putri de bove O., ulcus Cels. prisadna gnojna razjeda, prisadno ulje.

2. metaf.
a) rahel, prhek, krhek, trhel, uvel, ovenel: Col., Plin., Plin. iun., Lucan. idr., Zephyro putris se glaeba resolvit V., sulci, solum campus, tela, fungi V., tellus Pr. v prah spremenjena, sprhnela, prhla.
b) (u)vel, medel, mlahav, ohlapel, ohlapen: mammae H., oculi H. medleče, anima Pr. veneča, stara, ille in Venerem putris Pr.

pūtidus 3, adv. -ē (pūtēre)

1. po gnilobi in trohnobi smrdeč, trhel (trohel), trohneč, trohnoben, strohnel, gnil(ast), gnijoč, nagnil, nagnit, plesniv, plesnjav, plesnoben, zatohel, zaduhel, smrdeč, pereč, ožolgel, žarek, žaltav: Afr. ap. Non., Varr. ap. Non., Caecil. fr., fungus, vinum Pl., vulnera Ca. prisadne rane, caro Ci., aper Mart.

2. metaf.
a) (u)vel, medel, mlahav: homo Pl., longo saeculo putida (sc. femina) H., cerebrum putidius H. nekoliko nagnili, nekoliko prismojeni.
b) zoprn, gnusen, oduren, ogaben, odvraten, pust, vsiljiv, prisiljen, izumetničen, preolepotičen, afektiran, nenaraven, pedantski, prenatančen, pikolovski: haec spero vobis molesta et putida videri Ci., homo Petr., putidissimi servi, putidissima iactatio Petr., putidissima lingua Hier., putidum est z inf. videti je (zdi se) pedantsko, pretirano: vereor, ne putidum sit scribere ad te, quam sim occupatus Ci. ep.; o govorniku in njegovem načinu izražanja: Demosthenes exagitatur ut putidus Ci., ne obscurum esset aut putidum Ci., putide dicere Ci. ali loqui Sen. ph., nolo litteras exprimi putidius Ci. do gnusa.

rance [rɑ̃s] adjectif žaltav, žarek; figuré zastarel; masculin žaltavost

beurre masculin, huile féminin; lard masculin rance žaltavo maslo, olje, slanina
sentir le rance, avoir un goût de rance imeti žaltav okus

rânced -ă (-zi, -de) adj. žarek, žaltav

ranceō -ēre (etim. nedognana beseda) biti žarek (žaltav), smrdeti; le pt. pr. rancēns -entis žarek, žaltav, smrdljiv: unde cadavera rancenti iam viscere vermes expirant Lucr.

ranci, e [rɑ̃si] adjectif žaltav, žarek; masculin žaltavost

sentir le ranci imeti žaltav okus

rancid [rǽnsid] pridevnik (rancidly prislov)
žaltav, žarek (o masti, slanini, olju), pokvarjen (o živilih, hrani); neprijeten, gnusen, odvraten, osovražen, zoprn