Franja

žalovanj|e srednji spol (-a …) die Trauer (državno Staatstrauer); psihološko: die Trauerarbeit, das Trauern; za čim: das Nachtrauern
… žalovanja Trauer-
(čas die Trauerzeit, leto das Trauerjahr, dan der Trauertag)

žȁlovānje s žalovanje

žalovánje mourning

globoko žalovánje deep mourning
biti v žalovánju to be in mourning, to wear mourning
zid žalovánja (Židov v Jeruzalemu) Wailing Wall

žalovánje affliction ženski spol , tristesse (profonde), regret moški spol , (za umrlim) deuil moški spol

globoko žalovanje grand deuil
biti v žalovanju être en deuil, porter le deuil
začeti žalovanje prendre le deuil, se mettre en deuil
nehati žalovanje quitter le deuil

žalovánje (-a) n

1. rimpianto, nostalgia:
žalovanje za minulimi časi nostalgia dei (bei) vecchi tempi

2. lutto:
državno žalovanje lutto nazionale

žalovánje s
1. tugovanje
2. tugovanje, korotovanje

žalovánje (za umrlim) luto m , duelo m

globoko žalovanje luto riguroso
biti v žalovanju estar de luto; llevar luto (za por)
začeti žalovanje enlutarse, ponerse luto, vestirse de luto
nehati žalovanje quitarse el luto; desenlutarse

žalovánje -a s., жало́ба -и ж., сумува́ння -я с., тра́ур -у ч., уболіва́ння -я с.

žalovánje -a s
1. plâns, deploraţie
2. doliu
□ dan žalovanja zi de doliu

complōrātiō -ōnis, f (complōrāre) (skupno in glasno) javkanje, tarnanje, (ob)žalovanje, objokovanje, jok in stok: Cod. Th., c. oritur L., complorationem edere Iust., Gell.; s subjektnim gen.: lamentabilis mulierum c. L.; z objektnim gen.: mulierum c. sui patriaeque L. jadikovanje nad seboj in domovino.

deuil [dœj] masculin žalost, žalovanje, doba žalovanja; žalna obleka, črnina; žalni sprevod, pogreb

grand, demi-deuil globoko žalovanje, polžalovanje
deuil national narodno žalovanje
jour masculin de deuil dan žalovanja
vêtement masculin de deuil žalna obleka
ce tailleur fait le deuil en 24 heures ta krojač izdela žalno obleko v 24 urah
avoir les ongles en deuil (familier) imeti črne nohte
être en deuil, porter le deuil de quelqu'un žalovati za kom
faire son deuil de quelque chose (figuré) narediti križ čez kaj, pod nosom se obrisati za kaj
tu peux en faire ton deuil pod nosom se lahko obrišeš za to
mener, conduire le deuil de quelqu'un iti na čelu žalnega sprevoda
se mettre en deuil obleči se v žalno obleko
(figuré) il porte le deuil de ses illusions žaluje za svojimi iluzijami
quitter le deuil odložiti žalno obleko
il a eu un deuil imel je smrten primer v družini

dóliu n

1. žalovanje

2. žalna obleka
□ a purta doliu žalovati

jále f žalost; žalovanje

jérémiade [žeremjad] féminin tarnanje, žalovanje, tožba, jeremiada

lāmentātiō -ōnis, f (lāmentārī) javkanje, tarnanje, jadikovanje, žalovanje, v pl. tožbe, vzkliki žalosti, javki: Pl., Val. Max., Sen. ph., Sen. tr., Plin., Iust., ut … plangore et lamentatione complerimus forum Ci., complorare inutili lamentatione fortunam gentis L., lamentationes cotidianae virginis Ci., hic quos putatis fletus, quas lamentationes fieri solitas esse in his rebus? Ci.

lūctus -ūs, m (lūgēre)

1. žalovanje, žalost (ki se kaže na zunaj, po zunanjih znakih), tuga (naspr. gaudium): Lucr., V., H. idr., senatus luctum suum vestis mutatione declarandum censuit Ci., quis enim in luctu domestico cenavit cum toga pulla? Ci., filius luctu perditus Ci. ves pogreznjen v žalost, luctu atque caede omnia complentur S., totam urbem opplevit luctus L., quocumque aspiceres, luctus gemitusque sonabant O.; v pl. = pojavi žalosti, posamezni primeri žalosti, žalost: exsilia, luctus, orbitates Ci., in luctibus maximis esse, in maximos luctos incīdere Ci., feminarum praecipue et gaudia insignia erant et luctūs L., dare animum in luctus O. utopiti (utapljati) srce v žalosti, utopiti (utapljati) se v žalosti, pogrezniti (pogrezati) se v žalost; z gen. (za kom): l. Memnonis amissi O., luctu mariti Ap.

2. meton.
a) žalna obleka, žalna oprava: erat in luctu senatus, squalebat civitas, publico consilio mutatā veste Ci.; z objektnim gen. (za kom): luctum amissae sororis … laeto cultu mutavit T.
b) žalosten dogodek: eum luctum quoniam satis visus est eluxisse Gell.
c) vzrok (povod) žalosti: tu … luctus eras levior O.

3. pooseb. Lūctus -ūs, m Lúktus = „Žalostin“, bog žalosti: V. (Aen. 6, 274), Sil., Stat.

luto moški spol žalovanje; žalna obleka, žalni trak; žalni rob (papirja); žalost, tuga

luto riguroso globoko žalovanje
luto de viuda žalovanje po možu
estar de luto, llevar luto žalovati; žalosten ali razočaran biti
ponerse de luto, vestirse de luto obleči žalno obleko, žalovati (por za)

lutto m

1. žalost, žalovanje:
lutto di famiglia smrt v družini
lutto nazionale državno žalovanje

2. črnina:
abito di lutto črnina
essere in lutto per qcn. žalovati za kom
portare il lutto nositi črnino, žalovati

mourning¹ [mɔ́:niŋ] samostalnik
žalovanje, objokovanje; žalna črnina
sleng umazanija za nohtom, črnavo oko

complimentary mourning črnina za umrlim, ki ni sorodnik
deep mourning globoka črnina
to go into (out of) obleči, (sleči) črnino

sordēs -is, nav. pl. sordēs -ium, f (iz *su̯ordōs umazan; prim. got. swarts = stvnem. swarz = nem. schwarz)

1. umazanija, nesnaga, starejše umazanarija, skrnôba: pleni oculi sordium Pl., pellis sordi (v novejših izdajah sorde; gl. opombo spodaj) sepulta Lucr., auriculae collecta sorde dolentes H., in sordibus aurium inhaerescere Ci. v ušesnem maslu, sine sordibus ungues O., caret obsoleti sordibus tecti H., nitescunt (sc. harenae) detritis sordibus Plin.; pren.: nullae sordes videbantur his sentetiis allini posse Ci. madež(i); occ. umazanost (umazanija) obleke, umazana obleka = žalna, žalovalna obleka kot noša žalujočih in obtožencev: Q. idr., mater squalore et sordibus huius laetatur Ci., sordes lugubres Ci., sordes reorum L., suscipere (obleči) sordes T.; meton. žalovanje, žalost, nesrečno stanje, nesreča: iacere in lacrimis et sordibus Ci., inter sordes et lacrimas reorum T., reis sordes … dempsit Suet., amavit sordes suas Val. Max., sordes meruit victoria nostra Petr., sordes patris Iust.

2. metaf.
a) umazano, sramotno vedenje (mišljenje, ravnanje), umazana, sramotna umazanost, nizkotnost, podlost, lakomnost, grabežljivost, skopost, pohlep; redko v sg.: nullam in re familiari sordem posse proferri Ci., sordes et avaritiam Fontei Capitonis … mutaverat T., extremae avaritiae et sordis infimae infamis Ap.; nav. v pl.: domesticae, iudicum Ci., mens oppleta sordibus Ci., amat sordes et inhumanitatem multo minus Ci., per avaritiam ac sordes contemptus exercitui T., si neque avaritiam neque sordes … obiciet vere quisquam mihi H., sepulcrum sine sordibus exstrue H., incusans eius sordes Q., damnatus sordium Plin. iun., cogit minimas ediscere sordes Iuv.
b) umazanost, zaničljivost, zaničevanost, preziranost, nizkost, nizkotnost, preprostost, podlost, zavrženost, pokvarjenost, nemoralnost, sprevrženost (izprevrženost), sprevrnjenost: severitate iudicandi sordes suas eluere Ci. oprati svojo nizkost, povzdigniti se iz svoje nizkosti, ex summis et fortunae et vitae sordibus Ci., neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., satius est illum in infamia ac sordibus relinqui Ci. ep. da se pusti na njem sramota podlosti, taedio sordium in quibusdam insignium L., sordes illae verborum T. nizkotnost, prostaštvo, prostaščina; occ. nizkost stanu, rodu, nizki izvor (stan, rod), nizko poreklo (pokolenje): cuius splendore et gloriā sordes et obscuritatem Vitellianarum partium praestringimus T., propter maternas sordes Iust., pristinarum sordium oblitus Iust.; meton. (o osebah) izmeček, izvržek, izvrg, izvrženec (človeštva), zavrženec, nizka duša, nizkotnež, podlež, pokvarjenec, nemoralnež, kolekt. drhal, smet, sodrga: o tenebrae, o lutum, o sordes … ! Ci., apud sordem urbis et faecem Ci. ep., in hoc caenum, in has sordes abicerentur Plin. iun., calere sordibus Petr. — Soobl. sors, sordis, f: Ambr.

Opomba: Nom. sg. sordes ni dokazljiv. V starejših izdajah najdemo pri Lucr. (6, 1269 (1271)) star. abl. sg. sordī; v novejših izdajah najdemo obl. sorde.