Franja

žalovalk|a¹ ženski spol (-e …) ženska: die Trauernde; poklicna: die Klagefrau

žalovalk|a² ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija karacinid: der Trauermantelsalmler

žalovalka samostalnik
1. (ženska, ki žaluje) ▸ gyászoló, siratóasszony
Včasih se zgodi, da se žalovalka zgrudi na krsto ljubljene osebe. ▸ Néha megtörténik, hogy a gyászoló asszony a szeretett személy koporsójára borul.
Iz daljave se je skozi okna palače razlegalo turobno petje žalovalk, ki so objokovale kraljevo smrt. ▸ A palota ablakain keresztül a távolból beszűrődött a siratóasszonyok éneke, akik a halott királyt siratták.

2. zoologija Gymnocorymbus ternetzi (riba) ▸ fekete tetra

žaloválka plañidera f

kòrotnica ž žalovalka

lāmentātrīx -īcis, f (lāmentātor: lāmentārī) žalovalka, objokovalka, naricalka: Vulg.

prēfica f

1. etnol. naricalka, žalovalka

2. pren. šalj. žalovalka, objokovalka

Trauermantelsalmler, der, Tierkunde žalovalka

žȁlosnica ž nesrečnica, žalovalka; žalosnica suza solza žalosti

плакальщица f (najeta) žalovalka

причитальщица f žalovalka (pri pogrebu)

pòkājnica ž
1. skesanka
2. spokornica
3. narekavica, najeta žalovalka za umrline

prae-fica -ae, f (menda iz prae in facere „ki dela kaj pred kom“) najeta žalovalka, najeta objokovalka, narical(j)ka pri pogrebu: sine virtute argutum civem mihi habeam pro praefica Pl., superaboque omnis argutando praeficas Pl. fr. ap. Varr., [praefica] dicta, ut Aurelius scribit mulier ab luco quae conduceretur, quae ante domum mortui laudis eius caneret Varr., Claudius scribit: „quae praeficeretur ancillis, quemadmodum lamentarentur, praefica est dicta“ Varr., mercede quae conductae flent alieno in funere praeficae, multo et capillos scindunt et clamant magis Luc. ap. Non., haec quidem hercle, opinor, praefica est: quasi mortuum collaudat Naev. ap. Varr., glosaria namque colligitis et lexidia, res taetras et inanes et frivolas tamquam mulierum voces praeficarum Gell.

žaloválec, -lka personne ženski spol en deuil

žalovalci, žalujoči ostali la famille du défunt
žalovalka pleureuse ženski spol

žaloválec (-lca) | -lka (-e) m, f

1. persona a lutto

2. lamentatore; lamentatrice, prefica

3. zool. žalovalka caracide (Gymnocorymbus ternetzi)

πενθήτρια, ἡ (πενθέω) poet. žalovalka, žalujoča, σῶν κακῶν da objokujem tvojo nesrečo.