Franja

acongojadamente žalostno, z žalostjo

apenar navdati z žalostjo

gramerfüllt prežet z žalostjo, tožen

sadly [sǽdli] prislov
žalostno, z žalostjo; kruto, mučno, bedno; zelo, strašno
arhaično resno

sadly neglected strašno zanemarjen
I am sadly afraid that zelo se bojim, da...
I am sadly in need of... krvavo potrebujem...
I want it sadly krvavo potrebujem to

compenetrare

A) v. tr. (pres. compēnetro) prodreti, prodirati; prešiniti; prežemati (tudi pren.)

B) ➞ compenetrarsi v. rifl. (pres. mi compēnetro) pren. biti prežet:
compenetrarsi di dolore biti prežet z žalostjo

cōnflīctō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. cōnflīgere) „neprestano skupaj udarjati“, „hudo skupaj udariti (udarjati)“, od tod

I. trans.

1. pobi(ja)ti: gravibus superne ictibus conflictabantur T.; pren. hudo prizadejati komu, čemu, razmajati kaj, (o)slabiti koga, kaj: qui plura per scelera rem publicam conflictavisset T., sese conflictare maerore Plin. ugonabljati se z žalostjo, giniti od …

2. v pass. = hudo prizadet (zdelan, pobit) biti od česa, trpeti kaj ali od česa, v stiski (v težavah) biti zaradi česa; z abl. causae: Corn., Plin., Suet. idr., conflictari duriore fortunā Ci. ep., conflictatus … est etiam adversā fortunā N., non simplici fortuna conflictatus est N., quo (morbo) cum gravi conflictaretur N. ko je hudo bolan ležal, nostri magnā inopiā necessariarum rerum conflictabatur C. so se otepali z …, tot incommodis conflictati C., conflictari gravi pestilentiā C., multis difficultatibus L., tempestatibus saevissimis T.; abs.: ii (milites) tantum conflictati sunt, qui … T., plebs inter armatos conflictabatur T., si non conflictatur Cels. če (bolnik) ni nemiren, quanto artius … conflictata essem Gell. —

II. intr. udariti (udarjati) se, v boju biti s kom, s čim, otepati se koga, česa

1. v pass. (med.) in večinoma pren.: cornibus (z vojaškimi krili) conflictatus Front., qui cum ingeniis conflictatur eius modi Ter., cum his conflictari erat omnino molestum Ci.

2. act. (refl.): neque cum huius modi umquam usus venit ut conflictares malo Ter.

désolation [-sjɔ̃] féminin opustošenje, razdejanje; uničenje; tuga, huda žalost, obup; beda

désolation d'un pays opustošenje dežele
cette nouvelle nous a plongés dans la désolation ta novica nas je navdala z veliko žalostjo

méšati to mix; to blend; to stir; to shuffle

méšati barve to blend colours; (kovine) to alloy; (čaj, tobak) to blend
méšati karte to shuffle the cards
méšati si kavo to stir one's coffee
(raso, pasmo méšati, križati) to interbreed, to mongrelize
méšati poper in sol to mix pepper and salt
méšati vino z vodo to mix wine with water
méšati veselje z žalostjo to blend joy with sadness
méšati se to mix, to mingle, finance, pesniško to commingle (z with)
ne mešaj se v moje zadeve! mind your own business!
méšati se v tuje zadeve to interfere with (ali to pry into; to meddle with) other people's business
on se vedno v vse meša (figurativno) he is always poking his nose into other people's business, he likes to have a finger in every pie, he is always shoving his oar in
meša se mu (figurativno) he is rambling, he is raving, he is mad, he is delirious
se ti meša? are you crazy?, are you losing your mind?

prežet [é] (-a, -o) durchdrungen (z von (etwas))
prežet z žalostjo gramerfüllt

regret² [rigrét] prehodni glagol
obžalovati; kesati se; želeti, da se nekaj ne vrne; žalovati za čem, z obžalovanjem misliti na

I regret to say žal moram reči
his health, I regret to say, is not good njegovo zdravje žal ni dobro
it is to be regretted that... treba je obžalovati, da..., škoda, da...
it is much to be regretted vsega obžalovanja je vredno
to regret one's young years z obžalovanjem (žalostjo) misliti na svoja mlada leta

sočustvováti to sympathize (z with); to compassionate; to have compassion (z on); to commiserate (z with)

sočustvujem z vašo žalostjo I sympathize with you in your grief

venato agg.

1. žilast, prekrit z žilami

2. pren. prešinjen, presunjen, prežet:
venato di tristezza prežet z žalostjo

ἐξ-ανέχομαι med. poet. jemljem nase, trpim, prenašam τί in pt.; οὗ λόγων κλύων ἄλγιστ' ἂν ἐξανασχοίμην bi z največjo žalostjo poslušal, ἐμὲ ξυνόντα da se družim s.

душевный duševen; iskren, prisrčen;
с душевным прискорбием z veliko žalostjo

наводить, навести privajati, privesti, napelj(ev)ati; voditi, usmerjati, usmeriti; zbujati, zbuditi, povzročati; (z)graditi;
н. на мысль pripraviti na misel;
н. на следы privesti na sled;
н. страх zbujati strah;
н. грусть navdajati ž žalostjo;
н. порядок uvesti red, urediti;
н. гостей pripeljati goste;
наводить пушку meriti s topom;
н. мост graditi most;
н. разговбр napeljati pogovor;
н. зрительную трубу nameriti daljnogled;
н. справки zbrati informacije;
н. лоск loščiti, dati lesk;
н. тень senco vreči na koga, sumiti koga

плечо n pleče, rama; (teh.) vzvodna ročica;
пожать плечами skomigniti z rameni;
иметь голову на плечах imeti glavo na pravem mestu;
иметь за плечами imeti za seboj;
с плеча odločno, brez premisleka;
на плечах противника sovražniku za petami;
ударил со всего плеча udaril je z vso močjo;
это вам не по плечу temu niste kos, to presega vase moči;
рубить с плеча govoriti naravnost;
горе с плеч долой! proč z žalostjo!