Franja

žalob|en [ô] (-na, -no) trübe; pogled: umflort
žaloben obraz die Leichenbittermiene, Trauermiene

žalôben triste, mélancolique

žalôben (-bna -o) adj. fosco, lugubre; malinconico, mesto; monotono:
žalobna pokrajina un paesaggio monotono

žalôben -bna -o tužan, sjetan (se-)

žalôben triste; melancólico

flēbilis -e, adv. flēbiliter (flēre)

I. pass. objokovanja, pomilovanja vreden, beden, žalosten: o flebiles vigilias Ci., ponite … ante oculos … miseram illa ut … et flebilem speciem Ci., fl. Hector, fl. principium O.; z gr. dat.: multis ille bonis flebilis occidit, nulli flebilior quam tibi, Vergili H. mnogim … na (v) žalost, aliis latrasse Dymantida flebile visum O., flebile dictu Sil., flebilius aliquid Sen. ph.; subst. n. pl.: pati timidis … flebilia Sen. ph. —

II. act.

1. ki povzroča solze: cepe Luc. fr., Varr., ultor O. bolesten.

2.
a) (o rečeh) ganljiv, (o)tožen, mil, žaloben: vox Ci., Q., voces Acc. fr., Sen. ph., gemitus, aegritudo Ci., modi Ci., H., questus L., ululatus Iust., elegia, pompa O., habebat flebile quiddam in quaestionibus Ci., flebile nescio quid queritur lyra O., fl. affectus, suavitas Q.
b) (o osebah) jokajoč, tožeč, tarnajoč: Ino, sponsa H., illa … spargebat teneros flebilis imbre sinus O., fl. matrona Ap. Adv. flēbiliter solzeč se, s solznimi očmi: fl. canere, lamentari, respondere Ci., fl. gemens H.; komp. flēbilius: Paul. Nol.; adv. acc. n. sg. flēbile = flēbiliter: flebile cantet amans O., fl. gavisae Stat.

fosco agg. (m pl. -chi)

1. temen, mračen:
cielo fosco temno nebo

2. pren. mračen, temen, žaloben; grozeč:
sguardo fosco grozeč pogled
fosche previsioni mračna predvidevanja
descrivere qcs. a tinte fosche naslikati kaj v temnih barvah

lāmentābilis -e (lāmentārī)

1. obžalovanja, pomilovanja vreden: regnum V., tributum O., casus rei publicae Amm.

2. jokav, turoben, žalosten, žaloben, otožen, žalostilen, žalosteč, (o)tožen: vox Ci., funera Ci. združen z narekovanjem (naricanjem), mulierum comploratio L., quiritatūs (pl.) Val. Max., carmen Stat. žalostinka, gemitus Sen., questus Ap. Adv. lāmentābiliter javkajoč(e), tarnajoč(e): Eccl.

luctuōsus 3, adv. -ē (luctus)

1. poln žalosti, žalost prinašajoč, žalosten, žalostilen: Plin. iun., Iust., victoria S., dies rei publicae luctuosus Ci., hoc si luctuosum est parentibus Ci., huius luctuosissimi belli semen tu fuisti Ci.

2. žalujoč = tožeč, (pre)žalosten, žaloben, (o)tožen: di multa neglecti dederunt Hesperiae mala luctuosae H., luctuose canere Varr. (o slavcu) milo peti, imperatores vestri luctuosius nobis quoque quam vobis perierunt L., illud … quam luctuose ridiculum est Aug., his casibus proeliorum luctuose finitis Amm.

lugubre agg. žalosten, žaloben

lūgubris -e (lūgēre)

1. žalen, žalujoč: eiulatio, lamentatio Ci. ali cantus Ci., H. tožba za umrlim, nárek, narék(anje), narícanje, carmen Ci. žalostinka, žálostnica, l. vestis Ter., Iust. ali sordes lugubres Ci. žalno oblačilo, žalna obleka (oprava), per XL annos non cultu nisi lugubri egit T. v žalni opravi, toda l. sagum H. preprost, umazan plašč, annus lugubris duorum consulum funeribus L. žalostno, polno žalovanja; subst. lūgubria -ium, n žalna obleka (oprava): Pr., Sen. tr., lugubria indue O., l. ponere (sleči) O.

2. žalujoč, žalosten, (o)tožen, žaloben: domus L. hiša žalosti, Clymene, genitor, pectora O., vultus O., Sen. tr.; meton. žaloben, žalosten =
a) žalost vzbujajoč, zlonosen, nesrečo prinašajoč, nesrečen: bellum H., sidus Val. Fl., dies Suet. ali = zlokoben, zlovešč, grozo (strah) vzbujajoč: ales H. ptica zlokobnica, zlokobna ptica glasnica.
b) = mil, otožen, ganljiv, milotožen: vagitus, vox Lucr., verba O. — Adv.

1. lūgubriter žalobno, milo, otožno, milotožno: eiulare Ap. žalobno zajokati, zagnati otožen jok, milo se zjokati.

2. lūgubre
a) žalobno, milo, otožno, milotožno: clamare, sibilare Amm.
b) zlokobno, zlovešče: cometae sanguinei l. rubent V., sonitu l. minaci Mulciber immugit Sil.

Opomba: Pesniki (Lucr., O., Sil.) včasih merijo lugúbris.

queribundus 3 (querī) tožeč, tožen, tožljiv, žaloben: natorum queribundae animae O., magnā et queribundā voce dicebat Ci., queribunda Senectus (kot boginja) Sil., totos lustrat queribunda penates Val. Fl.

trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

2. occ.
a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

3. metaf.
a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.

trübe moten, kalen; Licht: moten; Wetter, Himmel: oblačen; (traurig) žalosten, žaloben; Geschäfte: kalen; im trüben fischen figurativ ribariti v kalnem

umflort zastrt, žaloben

Leichenbittermiene, die, figurativ žaloben obraz

Trauermiene, die, potrt obraz; figurativ žaloben obraz

obraz moški spol (-a …)

1. das Gesicht (tudi anatomija), poetično: das Antlitz, Angesicht; -gesicht (angelski Engelsgesicht, konjski Pferdegesicht, mil Madonnengesicht, mozoljast Pickelgesicht, kot polna luna Vollmondgesicht, vsakdanji Dutzendgesicht, Durchschnittsgesicht)
… obraza Gesichts-
(barva die Gesichtsfarbe, del die Gesichtspartie, izraz der Gesichtsausdruck, masaža die Gesichtsmassage, nega die Gesichtspflege, oblika die Gesichtsform, ohromelost die Gesichtslähmung, plastika die Gesichtsplastik, polovica die Gesichtshälfte, stran die Gesichtsseite)
… za obraz Gesichts-
(krema die Gesichtscreme, mleko die Gesichtsmilch, puder der Gesichtspuder, voda das Gesichtswasser; ščitnik der Gesichtsschutz)

2. izraz na obrazu: die Miene, das Gesicht; -miene, -gesicht (kisel/žalosten Jammermiene, saure Miene, kitajski figurativno Pokergesicht, navihan Spitzbubengesicht, nedolžen Unschuldsmiene, nesrečen Kummermiene, neumen Schafsgesicht, potrt Trauermiene, trpeč Leidensmiene, uraden Beamtenmiene, Amtsmiene, žaloben Leichenbittermiene, Trauermiene)
strog obraz strenge Miene
uraden obraz dienstliche Miene
kisel obraz ein schiefes Gesicht, eine saure Miene
rdeč/zaripel obraz ein (hoch)roter Kopf
obraz kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben/zehn Tage Regenwetter
|
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
dobiti dolg obraz ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
skriti/zakopati obraz v roke die Hände vors Gesicht schlagen
pokazati pravi obraz sein wahres Gesicht zeigen
brez obraza figurativno gesichtslos
čez obraz über das Gesicht, übers Gesicht
maska čez obraz die Strumpfmaske
na obrazu im Gesicht
koža na obrazu die Gesichtshaut
biti zapisan na obrazu im Gesicht stehen, an/auf der Stirn geschrieben (sein)
v obraz ins Gesicht, povedati kaj: glatt, geradeheraus
veter v obraz der Gegenwind
udarec v obraz ein Schlag ins Gesicht
povedati v obraz ins Gesicht (hinein) sagen, auf den Kopf zusagen
udariti v obraz ins Gesicht schlagen, kri: (das Blut) steigt in den Kopf/ins Gesicht
zmetati v obraz žaljivke ipd.: an den Kopf werfen
z obraza prebrati an der Stirn ablesen
strgati krinko z obraza die Maske vom Gesicht reißen
z … obrazom -gesichtig
(ozkim schmalgesichtig, rdečim rotgesichtig, z dvema doppelgesichtig, zweigesichtig)
s hinavskim obrazom mit Heuchlermiene

žalôba sadness; mournfulness

žalòben sad; mournful