Franja

žuk|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (brnistra) der Binsenginster

žȕka ž, žȕkva ž, žȕkovina ž (lat. juncus) bot. navadna žuka, Spartium junceum, štok. tudi brnistra

žuka samostalnik
botanika Spartium junceum (grm) ▸ jeneszter
Sopomenke: brnistra, navadna žuka

žúka (-e) f bot.
navadna žuka ginestra (Spartium junceum)

žúka ž i žukovína ž bot. žuka, brnistra, Spartium

navadna žuka stalna zveza
botanika Spartium junceum (grm) ▸ jeneszter
Sopomenke: brnistra, žuka

brnístra ž (it. ginestra) bot. brnistra, žuka, žukva, Spartium junceum

genista (genesta) -ae, f bot. žuk(ovin)a, žoltovina ali košeničica: V., COL., PLIN., MART.

hlàpinika ž bot. žuka, Spartium

metlíčevje s bot. žuka, žukva, brnistra, Spartium junceum

Pfriemenginster, der, Pflanzenkunde žuka, brnistra

sitìnjača ž bot. žuka, Spartium

Binsenginster, der, Pflanzenkunde navadna žuka

br̀nistra ž (it. ginestra) bot. navadna žuka, Spartium junceum

brnistra samostalnik
botanika Spartium junceum (grm) ▸ jeneszter
Sopomenke: žuka, navadna žuka

Ginster, der, (-s, -) Pflanzenkunde košeničica; Spanischer Ginster žuka, brnistra

nardus -ī, f in nardum -ī, n (gr. νάρδος ali νάρδον iz skr. po fen. posredovanju; prim. hebr. nērd, aramejsko nirda)

1. narda, ime za razne blagodišeče rastl., npr. galska ali keltska špajka (Valeriana celtica Linn.), kretska špajka (Valeriana italica Lamarck = Valeriana Dioscoridis Sibthorp in Smith), arabska špajka (najbrž Andropogon schoenanthus Linn. blagodišeča žuka), italska špajka = sivka, lavendel (Lavendula spica Linn.), poseb. pa nardus Indica ali spica nardi Plin. indijska špajka (Valeriana Jatamansi W. Jones), iz cvetja katere so izdelovali dragoceno nardovo olje (prim. unguentum nardi spicati Vulg. Marc. 14, 3); od tod folium nardi Plin. (najboljša primes nardnemu mazilu).

2. meton. nardina voda, nardino olje, nardino mazilo, nardin balzam: nardo uncti, nardo perunctus H., illius puro destillent tempora nardo Tib., Syrio madefactus tempora nardo Tib., cur nardo flammae non oluere meae? Pr., ampulla nardi Petr., nardum sibi infundere Auct. b. Hisp., caldarias de nardo exhibere Lamp.

schoenus -ī, m (tuj. σχοῖνος)

1. bot. ločje, loček, loč (čisto lat. iuncus), bič(je), biček, sita, sitje; njegovo dišečo vrsto (Andropogon schoenanthus LINN. (starejše) dišeča žuka) so dodajali v vino, da je dobilo poseben okus in vonj: CA., COL.

2. meton.
a) bičkovo (žukino) mazilo, mazilo iz dišečega bička (dišeče žuke), s katerim so se mazilile javne hotnice (vlačuge, prostitutke, kurbe; prim. schoeniculae): schoeno delibutae PL. (po nekaterih izdajah scoeno = coeno).
b) shójnos, α) grška dolžinska mera, s katero so premerjali osvojeno ozemlje in ga po njej razdeljevali med naseljence; potem tudi β) perzijska in γ) egiptovska dolžinska mera (približno kakih 30–60 stadijev): PLIN.

žukovína (-e) f glej žuka

žukv|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika ➞ → žuka