Franja

živež moški spol (-a …) Lebensmittel množina, die Nahrung

žívež m zastar. živež: brinuti se za živež i vino

žívež ž perutnina: sama živež, kvočke i pilići, vidi da se nekakva čudevenija zbivaju

žívež food; victuals pl provisions pl, eatables pl; articles pl of food; žargon grub

osnovni žívež (hrana) staple food
oskrba z žívežem food supply
dobavitelj žíveža food supplier, victualler
rezervni žívež iron rations pl
preskrbeti z žívežem to provision
oskrbeti (se) z žívežem to victual
ladja se je oskrbela z žívežem v Suezu the ship victualled at Suez
napraviti si obilno zalogo žíveža to lay in a good stock of supplies
racioniranje žíveža food rationing
imeti žívež racioniran to have food rationing
primanjkuje nam žíveža we are short of provisions

žívež nourriture ženski spol , aliments moški spol množine , vivres moški spol množine , victuailles ženski spol množine , comestibles moški spol množine , produits moški spol množine (ali denrées ženski spol množine) alimentaires, provisions ženski spol množine de bouche

oskrbovati z živežem approvisionner en vivres

žívež (-a) m viveri, vettovaglie; approvvigionamento, cibo:
zaloge živeža scorte, provviste di viveri
dati komu živež in stanovanje dare a qcn. vitto e alloggio, provvedere qcn. di vitto e alloggio

žívež m živež, namirnice: kupovati živež v mestu

žívež víveres m pl ; productos m pl alimenticios; alimento m

dovoz živeža entrada f de víveres
oskrbovati z živežem proveer de víveres

žívež -a m., провіа́нт -у ч., прові́зія -ї ж.

žívež -a m alimente, mâncare

abasto moški spol živež, proviant; preskrba, aprovizacija

no poder dar abasto a todos los encargos ne moči ustreči vsem naročilom

aliment [ǽlimənt] samostalnik
hrana, živež, prehrana; vzdrževalnina
figurativno duševna hrana

aliment [alimɑ̃] masculin živež, živilo, hrana; juridique alimenti

donner, fournir un aliment (figuré) dajati snov
ce scandale fournit (donne) un aliment à la curiosité du public ta škandal daje obilo snovi, nudi obilno kost za obiranje radovedni javnosti

alimentante moški spol živilo, živež, hrana, hranivo

alimento m

1. hrana, živež (tudi pren.):
alimento spirituale duhovna hrana

2. pl. pravo alimenti, preživnina, vzdrževalnina

alimento moški spol hrana, živež, živilo; gorivo

alimentos pl preživnina, alimenti

alimentum -ī, n (alere)

1. (nav. v pl.) hrana, živež, živilo: alimenta mitia, fruges O., desiderabat alimenta corporis Cu. telesno hrano, alimenta incolarum (za preb.) L., tridui (za tri dni) alimenta portare Cu., alimenta arcu expedire T. z lokom si iskati hrano, preskrbeti si jo, alimentorum penuria T., alimenta lactis (gen. epexegeticus) puero dare O. mlečno hrano, hranilno mleko; pren.: alimenta flammae O. ali ignis, ignium L., Sen. ph. gorivo, iubet igni dari alimenta Cu. netiti ogenj, Iris... alimenta nubibus affert O. napaja oblake, alimenta famae, seditionis, temeritatis T., addidit alimenta rumoribus adventus Attali L. je pomnožil govorice.

2. jur. alimenta hrana, preživnina, t. j. vse za preživljanje potrebne reči, ki jih daje kdo drugemu, npr. starši otrokom in obratno: Plin. iun., Dig.; od tod met. stroški za preživljanje in vzgojo: Q. in dojnina in vzgojnina (= alimentorum merces Iust.): Ci.; prim.: minas decem pro alimentis dare Ter. deset min hranarine.

approvvigionamento m preskrba (z živili); živež; zaloga

Cerēs, Cereris, f (prim. osk. Kerri = lat. Cereri, Cereali = umbr. Serfie; prait. obl. *keres-)

1. Cerera, Saturnova in Opejina (Ops) hči, Jupitrova in Plutonova sestra, Prozerpinina mati, docela istovetna z gr. Demetro. Bila je boginja poljedelstva, omike, plodnosti in zakonov: Ca., Varr., O., Tib. idr., flava Ceres (po barvi zrelega žita) V., tellus spicea donet Cererem corona H., Cer. Hennensis (ker je imela svetišče v Henni) Ci., Cereri has nuptias facere Pl. = brez vina.

2. met. Cererin dar, t. j. setev, žito, plodovi, sadje, kruh, živež: Naev. fr., Corn., sine Cerere et Libero friget Venus Ter., fruges cererem appellamus Ci., Cererem corruptam undis... expediunt V., Cereremque canistris expediunt V., rubicunda Ceres medio succiditur aestu V., ruges et Cererem ferunt H., reddit ubi Cererem tellus inarata H. Od tod adj. Cereālis (Ceriālis) -e
a) Cereri posvečen: cenae Pl. tako obilni kakor ob Cererinem prazniku, pompa Varr., papaver V., Col., nemus, sacrum O.; subst. α) Cereālēs -ium, m tisti, ki tekajo sem ter tja kakor Cerera, ki išče svojo hčer: Hier. β) Cerealia (Ceriālia) -ium, n (sc. sacra) Cererin praznik, ki ga je obhajalo ljudstvo 12. IV.: Varr., Ci. ep., O.; na ta praznik so bile vedno tudi igre v cirkusu, od tod (apoz.) Cerealia ludi: L. igre ob Cererinem prazniku.
b) Cererin: dona O., Sil., munera O. = kruh.
c) žiten, krušen: herbae O. setvina, sulci O. posejane brazde, sapor Plin. žitni ali pšenični okus, aurae Plin., aediles Cereales Dig. od Cezarja postavljeni edili žitničarji, ki so imeli na skrbi posle z žitom in zalaganje rim. mesta z živežem, Cereale solum V. podloga iz kruha; subst. Cereālia -ium, n žita: Plin.

cibarie f pl. hrana, živež