Franja

žíten corn(-), of corn; cereal, of cereals; corn, grain

žítna borza corn exchange
žítna pokrajina corngrowing country
žítno polje cornfield, ZDA grainfield
žítni silos silo
žítno skladišče granary, ZDA grain elevator
žítna snet smut, grain rust, rust
žítni trg corn market, ZDA grain market
žítne vrste cereals pl
žítna zaloga stock(s) of corn (ali grain)

žíten de céréales, des grains

žitna borza bourse ženski spol des grains
žitna dežela pays moški spol à blé, pays producteur de céréales
žitna kašča grenier moški spol à grain
žitno polje champ moški spol de céréales (ali de blé)
žitni silos silo moški spol à grain (ali à céréales)
žitni trg marché moški spol des céréales, (v mestu) marché aux grains
žitno žganje eau-de-vie ženski spol de grain
dobro (slabo) žitno leto une bonne (mauvaise) année pour les céréales (ali le blé)

žíten (-tna -o) adj. agr. del grano, granario, granicolo; frumentario; cereale:
žitna pridelava produzione granaria
žitna trgovina commercio frumentario
žitni čistilnik pulitrice per cereali
žitni silos silo per granaglie
agr. žitni spravljalnik mietilegatrice
žitni kombajn mietitrebbia
žitni škodljivec parassita dei cereali
žitno žganje acquavite di grano
žitna rja ruggine dei cereali
zool. žitni hrošč anisoplia (Anisoplia segetum)
žitni krešič zabro (Zabrus tenebrioides)

žíten -tna -o žitan, žitni: -i kruh, monopol, molj; -a slama; -a rja
žitna rđa; -o polje, zrno; -o žganje
žitna rakija, rakija od žita; -o leto
žitorodna godina

žíten de trigo

žitno polje campo m de cereales
žitni klas espiga f (de trigo)
žitna borza bolsa f de cereales
žitna kašča granero m
žitno skladišče almacén m de trigo
dobro žitno leto año m fértil en trigos
žitni proizvodi productos m pl cereales
žitna dežela país m productor de cereales
žitni mlin molino m de granos, molino m harinoso
žitni silos silos m
žitna vrsta variedad f de trigo
žitno žganje aguardiente m de trigo

annōnārius 3 (annōna) ki se tiče živeža, žiten: Icti., caritas Arn. žitna draginja, lex Asc. zakon o razdelitvi žita med ljudstvo; subst. annōnārius -iī, m prejemalec živeža v provincah: Cod. Th.

cereal [síəriəl] pridevnik
žiten, zrnat

cereal žiten

trigo cereal pšenica
cereales m pl žito, žitarice

Cerēs, Cereris, f (prim. osk. Kerri = lat. Cereri, Cereali = umbr. Serfie; prait. obl. *keres-)

1. Cerera, Saturnova in Opejina (Ops) hči, Jupitrova in Plutonova sestra, Prozerpinina mati, docela istovetna z gr. Demetro. Bila je boginja poljedelstva, omike, plodnosti in zakonov: Ca., Varr., O., Tib. idr., flava Ceres (po barvi zrelega žita) V., tellus spicea donet Cererem corona H., Cer. Hennensis (ker je imela svetišče v Henni) Ci., Cereri has nuptias facere Pl. = brez vina.

2. met. Cererin dar, t. j. setev, žito, plodovi, sadje, kruh, živež: Naev. fr., Corn., sine Cerere et Libero friget Venus Ter., fruges cererem appellamus Ci., Cererem corruptam undis... expediunt V., Cereremque canistris expediunt V., rubicunda Ceres medio succiditur aestu V., ruges et Cererem ferunt H., reddit ubi Cererem tellus inarata H. Od tod adj. Cereālis (Ceriālis) -e
a) Cereri posvečen: cenae Pl. tako obilni kakor ob Cererinem prazniku, pompa Varr., papaver V., Col., nemus, sacrum O.; subst. α) Cereālēs -ium, m tisti, ki tekajo sem ter tja kakor Cerera, ki išče svojo hčer: Hier. β) Cerealia (Ceriālia) -ium, n (sc. sacra) Cererin praznik, ki ga je obhajalo ljudstvo 12. IV.: Varr., Ci. ep., O.; na ta praznik so bile vedno tudi igre v cirkusu, od tod (apoz.) Cerealia ludi: L. igre ob Cererinem prazniku.
b) Cererin: dona O., Sil., munera O. = kruh.
c) žiten, krušen: herbae O. setvina, sulci O. posejane brazde, sapor Plin. žitni ali pšenični okus, aurae Plin., aediles Cereales Dig. od Cezarja postavljeni edili žitničarji, ki so imeli na skrbi posle z žitom in zalaganje rim. mesta z živežem, Cereale solum V. podloga iz kruha; subst. Cereālia -ium, n žita: Plin.

farrāceus 3 (far) piren, iz pirjevice, žiten: Varr., Plin.

farrārius 3 (far) piren, žiten: Ca., Dig.; subst. n. farrārium -iī, n žitnica: Vitr.

farreārius 3 (far) spadajoč k žitu, žiten: Ca.

frumentaceous [fru:mentéišəs] pridevnik
pšeničen, žiten

frumentaire [frümɑ̃tɛr] adjectif žiten

frumentario agg. (m pl. -ri) žiten:
commercio frumentario trgovina z žitom

frūmentārius 3 (frūmentum)

1. žiten, iz žita, za žito: Ap., Front., ager, campus Varr., loca C., fr. provinciae C. ali fr. praesidia rei publ. ki dajejo žito, žitorodne, žitnice, utilitas Siciliae consistit in re frumentaria Ci. temelji na pridelovanju žita, per quaestores rem frumentariam administrare Ci. dobavljanje žita, zalaganje z žitom, ad M. Scaurum rem frumentariam translatam esse Ci. nadzorstvo nad uvozom žita, fr. quaestus Ci. žitna trgovina, iste praedo fr. Ci. žitni tat, lex fr. Ci. causa fr. Ci. pravda zaradi žita, largitio Ci. žitne podaritve, lex Ci. navis C. (ladja) žitarica (= za oskrbo z žitom), negotiator Plin. žitar, trgovec z žitom, mensores Dig.

2. subst.
a) frūmentārius -iī, m α) žitni prekupčevalec, trgovec z žitom, žitar: Ci., L.; za časa cesarjev so bili frumentarii tudi tajni ogleduhi: Aur. β) kot voj. t. t. v pl. preskrbovalci živeža, živežni oddelki (v vojski): Caninius … in frumentarios … impetum fecit Hirt.
b) frūmentāria -ae, f (sc. actio) obravnava zaradi žita: Ci., Prisc., Prob.

graminaceous [greiminéišəs] pridevnik
botanika travnat, traven, travast, žitarski, žiten

granario agg. (pl. -ri) žiten:
produzione granaria pridelava žita

granicolo agg. žiten (nanašajoč se na pridelovanje žita)

žȉtan -tna -o žiten: -o polje; -i kupac; -a rda žitna rja; -i moljac žitni molj