Franja

žet|ev [é] ženski spol (-ve …) die Ernte (druga Nachernte, žita Getreideernte, pšenice Weizenernte, riža Reisernte, rži Roggenernte)
paberki po žetvi die Nachernte
čas žetve die Erntezeit
zavarovanje žetve die Ernteversicherung

žétev harvest, harvest time; harvesting, reaping; crop

obilna žétev rich harvest
slaba žétev bad harvest
rekordna žétev bumper harvest
praznik žétve harvest home, (cerkveno) Harvest Festival
žétev je pospravljena the harvest is gathered in
obeta se bogata žétev it promises to be a bumper crop
kakršna setev, takšna žétev as you have sown, so shall you reap
toča je uničila vso žétev the hail has ruined the whole crop
spraviti žétev pod streho to gather in the harvest

žétev moisson ženski spol , récolte ženski spol , époque ženski spol (ali temps moški spol) , de la moisson (ali de la récolte)

druga žetev seconde récolte
spraviti žetev pod streho rentrer la moisson (ali la récolte)
spraviti žetev v skedenj engranger la moisson

žétev (-tve) f

1. agr. mietitura; messe:
žetev na roke, s strojem mietitura a mano, meccanica

2. pren. (dosežki, rezultati) messe, risultato, frutto:
žetev naših športnikov na olimpiadi i risultati dei nostri sportivi alle olimpiadi
žetev soli la raccolta del sale
PREGOVORI:
kakršna setev, taka žetev chi mal semina mal raccoglie
brez setve ni žetve chi non semina non miete

žétev -tve ž žetva: pšenična, ržena, ajdova žetev pšenice, rži; toča je uničila žetev
grad je uništio žetvu; ob -i
u doba žetve, u žetveno doba; spraviti žetev pod streho
unijeti žetvu pod krov; pesniška žetev

žétev cosecha f ; recolección f

druga žetev segunda cosecha
obilna (povprečna) žetev cosecha abundante (mediana)
slaba žetev mala cosecha, malogro m de la cosecha
sladkorna žetev zafra f
žitna žetev recolección f del trigo
spraviti žetev pod sheho recoger, (žito) entrojar (cereales)

žétev -tve ž., жнива́ жнив мн.

žétev -tve ž
1. seceriş
2. recoltă

Abernten, das, žetev; pobiranje, obiranje

agosto moški spol avgust, žetveni mesec; žetev; revež, berač

hacer su agosto (ali agostillo) svoj dobiček imeti (napraviti)

arista -ae, f

1. bodica, poseb. žitna res(in)a, osina: Varr., V., O. idr., munitor (frux) vallo aristarum Ci.

2. met.
a) klas, lat: mollis, pinguis V., gravidae aristae V., O., maturis albescit messis aristis V.; tudi o nardinem sadu: Plin., Stat., nardi aristae O.
b) v pl. klasnat sadež, vrste žita, žito: si... solis instabis aristis V. če boš le žita sejal.
c) (pesn.) žetev (= čas žetve): Cl.

3. pesn. pren.
a) resasti, ščetinasti lasje: cum excussit membris timor albus aristas Pers.
b) ribja kost, koščica: Aus.
c) aristae zeli(šča) nasploh: Val. Fl.

arvus 3 (arāre) oren, oboran, preoran: ager Pl., Varr., Isid., agri arvi et pascui definiebantur Ci. Od tod subst.

1. arvum -ī, n
a) or(a)nica, (obdelano) polje, setvišče: Varr., Lucr., Q. idr., pingue V., H., fetum, fertile, sterile O., prata et arva et pecudum greges diliguntur Ci., repleta arva cultoribus S. fr., convecto ex... fertilibus Etruriae arvis commeatu L., subigere arva V., arvum colere Ap.; met. žetev, žito, letina: Numidae pabulo pecoris magis quam arvo student S., inducere messorem flavis arvis V., ne perconteris, fundus meus... arvo pascat herum an bacis opulentet olivae H.
b) pesn. sinekdoha trata, livada, poljana, krajina: Lucr., qua tumidus rigat arva Nilus H., laeta arva tenemus V., Circaea reliquerat arva O., Peneia arva O., aspicis, en, praesens, quali iaceamus in arvo O.; occ. pašnik: boaria arva Pr.
c) pesn. pren. α) obala, breg: iamque arva tenebant V. so že dospeli do obale. β) arva Neptunia V. Neptunove poljane = morje. γ) žensko spolovilo, sramnica: genitale arvum V., muliebria arva conserere Lucr.

2. arva -ae, f orno polje, njiva, setvišče: arvas obterere Naev. ap. Non., arvas calvi Pac. ap. Non.

bérba ž trgatev, žetev, čas trgatve, žetve: berba grožđa, kukuruza

cobranza ženski spol prejem(ek), inkaso, pobiranje (denarja); žetev; obiranje sadja

cobranza de créditos izterjatev dolga

cosecha ženski spol žetev, čas žetve; letina, pridelek

a la cosecha ob žetvi
de propia cosecha lasten pridelek
de su cosecha iz svojega zelnika, s svoje njive
tras poca cosecha, ruin trigo nesreča redko sama pride

cosít n košnja, žetev

crop¹ [krɔp] samostalnik
ptičja golša; bičevnik; na kratko ostriženi lasje; žetev, pridelek, spravljanje pridelkov; strojena koža v celoti; kup

under crop posejan, obdelan
out of crop neobdelan
in crop ki ga obdelujejo
neck and crop docela, popolnoma

cutting² [kʌ́tiŋ] samostalnik
rezanje; košnja, žetev; odrezek, izrezek; potaknjenec; dviganje (kart); rast zob; odpadek

press cutting časopisni izrezek
cutting area za sečnjo določen kos gozda

emblement [émblmənt] samostalnik
žetev, pridelek

Ernte, die, (-, -n) letina, pridelek (an česa); (Einbringung) spravilo, von Getreide und figurativ: žetev, von Obst: obiranje, von Beeren: bratev