Franja

žŕtven sacrificial

žrtveník (offering) altar

žŕtven du sacrifice

žrtveni dar offrande ženski spol
žrtveni oltar autel moški spol du sacrifice
žrtvena gostija repas moški spol du sacrifice
žtrveno jagnje (glej nedolžna žrtev)

žŕtven (-a -o) adj. del sacrificio, sacrificale:
žrtvena daritev sacrificio
pren. biti žrtveno jagnje essere la vittima innocente

žŕtven -a -o žrtveni: -i dar; -a gostija
žrtvena gozba

žŕtven

žrtveni oltar altar m del sacrificio
žrtveni dar ofrenda f
žrtveno jagnje cordero m (ofrecido en holocausto); fig víctima f inocente (ali propiciatoria)

dapālis -e (daps) k žrtveni gostiji spadajoč, žrtven: cena Tit. fr., Aus., Iuppiter Ca. z žrtveno gostijo (z daritvijo) počaščen.

darítven -a -o
1. žrtven: -i obred; -o jagnje
2. darovan: -a pogodba
darovni ugovor

immolatore

A) m (f -trice) žrtvovalec, žrtvovalka

B) agg. (f -trice) žrtven

sacrificale agg. žrtven

sacrificālis -e (sacrificus) daritven, žrtven: apparatus T., epulae AP., ministeria et instrumenta TERT., verba MACR., patera VOP.

sacrificial [sækrifíšəl] pridevnik (sacrificially prislov)
žrtven, ki se tiče žrtve; požrtvovalen
trgovina prodan z izgubo

sacrificial victim (darovana) žrtev

sacrificiel, le [sakrifisjɛl] adjectif daritven, žrtven

sacri-ficus 3 (sacrum ali sacra in facere)

1. žrtvujoč, darujoč, daritve (žrtve, žrtvovanja, darovanja) opravljajoč: rex sacrificus (= rex sacrificulus) L. daritveni kralj, svečenik žrtvovalec (skrbeč za daritve, ki jih je prej opravljal kralj), sacrifico deductum nomen ab Anco O., sacrificus Numa LUCAN.

2. žrtven, daritven: dies, ritus, securis O., ōs Q. jezik (govorica) žrtvujočih ali svečenikov, cruor, vestis SIL., preces SEN. TR., tibia SEN. TR., PLIN., ara VAL. FL. žrtvenik, iugum VAL. FL. kjer so žrtvovali ljudi.

жертвенный žrtven; požrtvovalen